V kateri državi je obseg pouka v šolskem letu 2012/13 največji? Koliko ur pouka posameznega predmeta imajo učenci ?

Nova publikacija Eurydice o času pouka v obveznem izobraževanju v Evropi prinaša odgovore na tovrstna vprašanja. Bolj natančno, publikacija vsebuje posodobljena dejstva in številke o obsegu pouka temeljnih predmetov po razredih/stopnjah v obveznem izobraževanju v šolskem letu 2012/13. Informacije v publikaciji so razdeljene na obseg poučevanja posameznih predmetov (na primer učenje pismenosti, matematika, športna vzgoja) in po posameznih državah. Poročilo vsebuje tudi podatke o številu dni pouka in trajanju ure pouka.

Obseg poučevanja predstavlja čas, izražen v urah po 60 minut, ko je učenec (v šoli ali izven nje) pri pouku predmetov ali drugih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela, ki so sestavni del obveznega jedrnega oziroma fleksibilnega kurikuluma in sodijo v obvezni del programa. Čas pouka ne vključuje odmorov med urami pouka, pouka neobveznih izbirnih predmetov,  neobveznih dejavnosti izven časa pouka,  časa, namenjenega domačim nalogam, časa individualne pomoči ali učenja.

Poročilo Recommended annual taught time in full-time compulsory education in Europe (pdf)

Poročilo Eurydice o ključnih komepetencah v šolah v Evropi - Developing Key Competences at School in Europe: Challenges and Opportunities for Policy obravnava nacionalne politike za razvoj ključnih kompetenc v šoli v Evropi. Priznava dosedanji napredek pri uvajanju kompetenčnega pristopa in obravnava številne izzive politike, neposredno povezane s prispevkom izobraževanja in usposabljanja, ki so povezane s spremenjenimi zahtevami po znanjih in spretnostih: reševanje problema nizkih dosežkov v bralni, matematični in naravoslovni pismenosti, povečanje števila diplomantov matematičnih in naravostovnih smeri in tehnologije ter nadaljnja podpora za pridobivanje prečnih kompetenc, kot so znanje s področja IT, podjetništvo in državljanske kompetence.

Podatki, ki jih je zbralo omrežje Eurydice pokrivajo 31 držav (27 držav članic EU, Hrvaško, Islandijo, Norveško in Turčijo), referenčno leto je 2010/2011.

Po vsej Evropi je koncept ključnih kompetenc v zadnjih letih pridobil pomembnost, tako na politični in na šolski ravni. Ključne kompetence pojmujemo kot bistveno znanje in spretnosti ter odnos mladih Evropejcev za uspešnost ne le v današnjiem gospodarstvu in sodobni družbi, ampak tudi v njihovem zasebnem življenju.

Opredeljene so na evropski ravni in obsegajo:

• zmožnost komunikacije v maternem jeziku,
• zmožnost komunikacijev tujih jezikih,
• kompetence v matematiki, naravoslovju in tehnologiji,
• znanje in spretnosti informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT),
• medosebne in družbene kompetence,
• inovativnost in podjetnost,
• Kulturno zavest in izražanje

Evropske države so pomembno napredovale pri vključevanju ključnih kompetenc v nacionalne kurikulume in druge usmerjevalne dokumente. S tem države izkazujejo zavezo, da so znanje in spretnosti, ki jih mladi pridobijo v šolah, pomembne za njihovo življenje in družbo. Vendar pa izzivi ostajajo - zlasti pri uvajanju prenovljenih kurikulumov.

• Poročilo: Razvijanje ključnih kompetenc v šolah v Evropi: izzivi in priložnosti za politiko (v angleščini)
• Poudarki iz poročila (v angleščini)

Spodbujanje državljanov, zlasti mladih, da se dejavno vključijo v družbeno in politično življenje, postaja v zadnjem času vse pomembnejša prednostna politična naloga tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni. Socialne in državljanske kompetence se na primer uvrščajo med osem ključnih sposobnosti za vseživljenjsko učenje, kot sta jih opredelila Svet in Evropski parlament leta 2006. Spodbujanje dejavnega državljanstva je postalo tudi eden od glavnih ciljev izobraževalnih sistemov po vsej Evropi, kot je določeno v Strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020).

Ker se izobraževanje obravnava kot glavno sredstvo za spodbujanje dejavnega državljanstva, je namen poročila omrežja Eurydice Državljanska vzgoja v Evropi (2012) zajeti razvoj politik in ukrepov, povezanih z državljansko vzgojo v evropskih državah v zadnjih letih. V ta namen poročilo zagotavlja pregled stanja na petih glavnih področjih: 1) cilji in organizacija kurikuluma; 2) sodelovanje učencev in staršev v šolah; 3) šolska kultura in vključevanje učencev v družbo; 4) preverjanje in evalvacija ter 5) pomoč učiteljem in ravnateljem.

• Celotna študija Citizenship Education in Europe (pdf) je na voljo v angleškem jeziku.
• V slovenščini si lahko preberete Poudarke iz študije (pdf).

V tem poročilu se državljanska vzgoja nanaša na vidike vzgoje in izobraževanja na ravni šole, ki pripravlja učence, da postanejo dejavni državljani, z zagotavljanjem potrebnega znanja, spretnosti in stališč, da bodo lahko prispevali k razvoju in blagostanju družbe, v kateri živijo. Ta opredelitev ne zajema le poučevanja in učenja v razredu, temveč tudi praktične izkušnje, pridobljene v šolskem življenju in pri dejavnostih skupnosti.

Poročilo obsega informacije o 31 državah omrežja Eurydice (države članice EU, Islandija, Norveška, Hrvaška in Turčija) in poudarja vidni napredek, dosežen od zadnje študije omrežja o tej temi, objavljene leta 2005. Upoštevane so bile tudi vse pomembne politične reforme, načrtovane za prihodnja leta. Podatki so za šolsko leto 2010/11.

Na spletni strani EACEA so na novo objavljeni diagrami izobraževalnih sistemov 2012/13:

Diagrams on Educational Structures 2012/13 (pdf)