EURYDICE tema meseca

Vpliv gospodarske in finančne krize na šolske proračune evropskih držav

Katja Javorsek — Thu, 22 Jul 2010 07:56:30 +0000

Šolski ministrstvi Cipra in Avstrije je zanimalo, kako se pri odločanju o proračunih 2010 druge evropske države odzivajo na zaostrene finančne razmere: ali zmanjšujejo sredstva za vzgojo in izobraževanje ali jih povečujejo. Zato sta v juniju in juliju 2010 poprosili omrežje Eurydice za hitro informacijo o morebitnih novih finančnih okvirih.

Odgovori Eurydice enot, ki so se doslej odzvale na povpraševanje Avstrije in Cipra, kažejo, da vlade načrtujejo splošno povečanje sredstev za vzgojo in izobraževanje ali usmerjajo sredstva v tiste dele vzgoje in izobraževanja, ki lahko domnevno največ in najhitreje prispevajo k reševanju krize. Vse zadolžene evropske države – Grčija, Irska, Portugalska, Slovenija, Španija in Združeno kraljestvo – sicer na splošno najavljajo zniževanje javne porabe, zlasti stroškov delovne sile v javnem sektorju, zmanjševanje zaposlovanja v javnem sektorju in reforme javnih pokojninskih sistemov. Portugalska načrtuje znižanje stroškov v javnem sektorju za 1 % BDP, Španija za 2 %. Irska namerava znižati plače javnih uslužbencev za 7 %, Grčija za 10 %.

Vlade Estonije, Finske, Francije, Grčije, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Slovaške, Švedske in Španije pa vendarle menijo, da so vzgoja, šolsko in visokošolsko izobraževanje ter znanost tiste dejavnosti, ki lahko pripomorejo k reševanju iz krize, zato jim ob siceršnjem napovedanem splošnem varčevanju poskušajo zagotoviti enako ali večjo podporo.

ESTONIJA	Vlada načrtuje povečanje proračuna za visoko šolstvo in znanost.
FINSKA	Vlada načrtuje splošno povečanje proračunske porabe za vzgojo, izobraževanje in znanost v letih 2010 in 2011.
FRANCIJA	Vlada načrtuje precejšnje povečanje proračuna za visoko šolstvo in znanost v letu 2011.
GRČIJA	Pristojna ministrstva načrtujejo v naslednjih treh letih ohranitev šolskega in visokošolskega proračuna na obstoječi ravni z možnostjo 1-3-odstotnega povečanja. Proračunska sredstva za raziskave in razvoj bodo povečevali vsako leto; cilj je 2 % družbenega proizvoda do leta 2020.
LATVIJA	Ministrstvo za šolstvo in znanost brani proračun v prvotno predvideni višini; ta je bil v letu 2009 že zmanjšan (48 % za visoko šolstvo, 50 % za znanost). Trenutno v letu 2011 in 2012 po zagotovilu finančnega ministrstva novih znižanj ne predvidevajo.
NEMČIJA	V letih od 2006 do 2009 so proračunska sredstva za visoko šolstvo in znanost stalno naraščala; zvezna vlada je napovedala 6-odstotno povečanje sredstev tudi za leto 2010, vendar ob vključitvi stroška za štipendije in spodbujanje tehniškega študija.
MADŽARSKA	Predvideno je ohranjanje šolskega proračuna v prvotnem obsegu, ki ni bil zmanjšan, povečanja pa tudi ne pričakujejo.
NIZOZEMSKA	Vlada je že v letu 2009 oblikovala poseben del šolskega proračuna, namenjenega reševanju problemov gospodarske krize. V letih 2010 in 2011 je predvideno povečanje šolskega in visokošolskega proračuna, in sicer na naslednjih postavkah: povečanje vključenosti dijakov in študentov, programi preprečevanja brezposelnosti izobražene mladine; nadaljnje poklicno izobraževanje mladih in odraslih; investicije v šolska poslopja, raziskovalni programi javnih in zasebnih raziskovalnih zavodov.
POLJSKA	Splošno povečanje proračunskih sredstev v letu 2010 je 5-odstotno. V letu 2010 (od septembra dalje) naj bi se povečale plače učiteljev za 7 %. Med vsemi poklicnimi skupinami, katerih plače so zagotovljene v državnem proračunu, so učitelji edini s predvidenimi plačnimi povišanji.
SLOVAŠKA	Povečanje proračunskih sredstev v letu 2010 za visoko šolstvo je 3-odstotno. Razlog za večjo porabo je povečanje vpisanih študentov na vseh treh bolonjskih stopnjah, in sicer po sklepu vlade, sprejetem že v letu 2009.
ŠVEDSKA	Vlada načrtuje splošno povečanje proračunske porabe za vzgojo in izobraževanje v letih 2010 in 2011, za znanost pa se načrtovana sredstva močno povečujejo predvsem v letu 2011.
ŠPANIJA	Splošno povečanje proračunskih sredstev v letu 2010 je 2,8-odstotno, in sicer največ na račun študijskih pomoči študentom v visokem šolstvu, IKT opreme šol, izgradnje univerzitetnih kampusov odličnosti, večje vključenosti otrok v predšolsko vzgojo (ki je poslej brezplačna za otroke v drugi starostni skupini od 3-6 let), razširitev šolskih knjižničnih storitev ter storitev svetovanja in usmerjanja učencev, povečanje zaposlenega pedagoškega osebja.
ZDRUŽENO KRALJESTVO	Sprva so načrtovali rahlo povečanje proračunske porabe za dejavnost 2010–2011 v primerjavi s preteklim letom (0,9 %), investicijsko porabo naj bi zmanjšali za 1,6 %, sredstva za izredne namene pa za 7 %. Nova vlada, ki je prevzela krmilo sredi maja, pa je objavila splošno varčevanje. S povečanjem učinkovitosti v visokem šolstvu želi prihraniti znatna sredstva. Na to so se odzvale univerze.

Sveže informacije s spletnih strani šolskih ministrstev drugih evropskih držav kažejo ponekod bolj optimistično podobo.

Norveška na primer povečuje javno porabo v letu 2010 za 2,5 %. Ukrepi, s katerimi uresničuje program Knowledge for the future, obsegajo denimo več zaposlenih in bolje izobraženih vzgojiteljev in učiteljev, ugodnejše razmerje učenci/učitelj matematike, brezplačne učbenike tudi za dijake, dodatno investiranje v pedagoško raziskovanje, veliko povečanje sredstev sklada za raziskovanje in inovacije, izgradnjo novih visokošolskih kapacitete in zvišanje študijskih pomoči.
Avstrija v proračunu 2010 (pdf) ponovno poudarja pomen izobraževanja in raziskovanje, saj povečuje sredstva za študijske pomoči ter sredstva za pedagoško in raziskovalno dejavnost visokega šolstva.
Danska v juliju najavlja povečanje proračunske porabe v letu 2011 za 0,5 %, čeprav je pred tem najavila zamrznitev za obdobje 2011-2013. Načrtovano povečanje porabe bo koristilo prioritetnim področjem vzgoji, izobraževanju, raziskovanju in socialnim pomočem.

Slovenski visokošolski diplomanti na trgu delovne sile

E-Tanja — Wed, 02 Dec 2009 12:05:11 +0000

Gospodarska zbornica je 26. novembra 2009 gostila raziskovalce in sodelavce mednarodne raziskave Hegesco ter ministra za delo, družino in socialne zadeve, dr. Ivana Svetlika. Vodja slovenskega raziskovalnega tima, dr. Samo Pavlin, je predstavil prve rezultate raziskave v prispevku, ki ga je naslovil "Slovenski visokošolski diplomanti s perspektive trga delovne sile".

V raziskavi Hegesco (Higher Education as Generator of Strategic Competences) so sodelovale države članice EU: Litva, Nizozemska, Madžarska, Poljska in Slovenija; poleg teh pa še Turčija. Metodologijo je projekt povzel po raziskavi REFLEX, v katero so se vključile stare države članice, Švica in Japonska. V Hegesco anketni raziskavi je sodelovalo 6 000 slovenskih diplomantov 5 let po končanem študiju; 50% jih je izpolnilo vprašalnik, anketno pridobljene informacije pa so dopolnili z intervjuji z visokošolskimi institucijami in delodajalci. Diplomanti so odgovarjali na osrednje raziskovalno vprašanje o kompetentnosti, ki je "potrebna za uspešen vstop na trg dela”. Vprašanja so bila povezana predvsem z njihovim študijem in prehodom v zaposlitev. Anketiranje je bilo izvedeno pred razmahom gospodarske krize (2007-2008)

Dr. Pavlin je najprej predstavil položaj slovenskih diplomantov v primerjavi z diplomanti iz drugih evropskih držav. Primerjal je odgovore diplomantov 19 držav. Med najpomembnejšimi ugotovitvami so po presoji dr. Pavlina naslednje:

Čas iskanja zaposlitve je kratek, vendar so razlike med državami občutne. Najhitreje so dobili zaposlitev Norvežani (v enem mesecu), najdlje so nanjo čakali Turki (skoraj 7 mesecev). Slovenski diplomanti so bili s slabimi 4 meseci čakalne dobe na dnu čakalne lestvice; za njimi so bili Španci in Turki.

Stopnja anketne brezposelnosti je bila v letu 2007 še nizka: najnižja je bila v Estoniji (1,2) in najvišja v Turčiji (10,8). Slovenija je bila (3,6) v skupini držav z nižjo brezposelnostjo. V zadnjih dveh letih se je brezposelnost v Sloveniji močno povečala, vendar se je povečala tudi v drugih državah, za+to Slovenija svoj relativni "boljši" primerjalni položaj ohranja.

V primerjavi zaslužkov (primerjalno glede na kupno moč) so bili slovenski diplomanti v povprečju držav takoj za finskimi. Z nižjimi zaslužki so bili diplomanti vzhodnih in mediteranskih držav (Italije, Španije, Portugalske, Francije).

Kakšna je bila v splošnem začetna kariera visokošolskega diplomanta? V prvih 5 letih po diplomiranju delajo v negotovih in spreminjajočih pogojih, vzdušju tekmovalnosti in stalnih reorganizacijah delovne strukture, v kateri so bili zaposleni; njihovo delo je vpeto v mednarodno okolje in povezano z ustvarjanjem inovacij.

Na vprašanje o splošnih zmožnostih, ki jih delovno okolje najbolj pričakuje, so diplomanti odgovorili z zanimivim vrstnim redom, na katerem je bila na prvem mestu sposobnost učinkovite izrabe delovnega časa. Sledijo: timsko delo, sposobnost jasnega izražanja, sposobnost učinkovitega dela v stresnem okolju in sposobnost uporabe internetne in informacijske tehnologije. Najbolj so pogrešali poglobljeno profesionalno znanje in spretnosti, pomembne za konkretno delovno okolje; v času študija se niso naučili delati pod stresom in učinkovito izrabljati čas; premalo so bili usposobljeni za uspešno pogajanje in za uveljavljanje svoje strokovne avtoritete.

Rezultati Hegesca med slovenskimi diplomanti so pomenljivi predvsem za slovensko visokošolsko sfero. Dr. Pavlin je odgovore diplomantov razvrstil po ISCED klasifikaciji v 8 področij: družbene vede, humanistika in umetnosti, inženirstvo, izobraževanje (izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), kmetijstvo, naravoslovne vede, storitvene vede (promet, šport, turizem) in zdravstvo. Razlike med diplomanti naštetih področij so velike in zelo zanimive:

Največ zaupanja v delodajalčevo poznavanje vsebine študija so imeli pedagoški diplomanti (49,3%), najmanj pa družboslovni.

Ko so diplomanti ocenjevali, ali je bil njihov študij na splošno kar zahteven, se je za to izreklo največ naravoslovcev (72%) in najmanj diplomantov storitvenega področja (36,6%) in pedagoških diplomantov (39%). Da ima njihov študij velik akademski ugled, je menil precej manjši delež diplomantov. Le okrog 36% humanistov in naravoslovcev je ocenilo svoj študij kot akademsko ugleden. Najmanj prepričani v ugled svojega študija so bili spet diplomanti storitvenih ved (10,2%) in pedagoški diplomanti (15,6%). Zanimivo pa je, da je bil delež tistih, ki so ocenjevali dobro zastopanost sodobnih metod dela v skupinah v času študija, najmanjši prav med humanisti (16,5%) in naravoslovci (17,2%). Da je bil njihov študij organiziran projektno in problemsko zasnovan, so ugotavljali diplomanti inženirstva (28%) in pedagoški diplomanti (20%), manj pa diplomanti drugih področij. Slabih 48% pedagoških diplomantov je pohvalilo možnosti ustnih predstavitev med študijem, le redki (2,7%) so se "pritožili" nad prevlado izpitov z označevanjem ponujenih odgovorov. Takšnih izpitov se je spominjalo blizu 26% diplomantov s področja zdravstva.

Odgovori so pokazali, da so imeli najmanj strokovne prakse med študijem in delovnih izkušenj iz svojega področja pedagoški diplomanti, največ pa seveda diplomanti iz zdravstva.

V času izpolnjevanja vprašalnika je imel še vedno pogodbe za določen čas največji delež naravoslovcev (26,6%) in pedagoških diplomantov (25%), najmanj pa družboslovcev (15%), čeprav je splošno mnenje, da so družboslovci med najmanj zaposljivimi kategorijami diplomantov.

Primerjava mesečnih zaslužkov je bila v korist diplomantov inženirstva (1.924 €) in družboslovcev (1.865 €) ter v "škodo" kmetijskim (1.462 €) in pedagoškim diplomantom (1.471 €). Povprečni mesečni neto zaslužek anketiranega slovenskega diplomanta je bil 1.736 €, evropskega diplomanta pa 2.219 €.

Diplomanti so takole ocenili, kakšno osnovo za razvoj kompetentnosti jim je dal študij:

Dobre podlage za začetek dela so dobili največ naravoslovci (44%) in pedagogi (41%), najmanj pa družboslovci (27%).

Spodbude za razvoj podjetniških sposobnosti so najbolj hvalili družboslovci (30%), najmanj pa humanisti (4%), naravoslovci (5%) in pedagogi (7%).

Med anketiranci, ki so ocenili, da je njihova sposobnost branja in pisanja v tujem jeziku visoka, jih je največ s področja humanistike (69%), najmanj pa s pedagoškega področja (31%).

Da so dobro usposobljeni za delo z računalnikom, je menilo 81 inženirskih diplomantov in več kot polovica vseh drugih, med njimi 67% pedagoških.

Vodeni intervjuji z delodajalci in visokošolskimi zavodi so razkrili, da oboji soglašajo o tem, katere kompetentnosti diplomantov so za vključevanje na trg dela poleg profesionalnega znanja najpomembnejše: splošne kompetentnosti, še zlasti timsko delo, zmožnost sprejemanja odločitev in dobrega komuniciranja. Delodajalci so bili zadovoljni s splošno kompetentnostjo diplomantov, trije od petih pa so menili, da je raven profesionalnega znanja prenizka. Pri iskanju odgovorov o najboljših načinih sodelovanja med delodajalci in izvajalci, so se oboji enako opredelili za praktično usposabljanje in skupne raziskovalne projekte, za sodelovanje pri pripravi študijskih programov in za karierne centre.

Delodajalci in izobraževalci so se tudi nekoliko razhajali v mnenjih, kako naj se visoko šolstvo razvija v prihodnje. Za izvajalce je precej pomembno stalno posodabljanje programov in boljše financiranje, za delodajalce pa – nasprotno od izobraževalcev – večja praktična naravnanost študija.

Dr. Pavlin je ob koncu svoje predstavitve poudaril, da bodo izsledki raziskave Hegesco pomembni predvsem za umeščanje zaposljivosti diplomantov med elemente zagotavljanja kakovosti visokega šolstva, za iskanje ravnotežja med različnimi vlogami visokega šolstva (generator novega znanja ali producent poklicev) ter za pripravo ogrodij kvalifikacij.

Več >> Slovenski rezultati raziskave Hegesco

Preliminarni mednarodni rezultati Hegesco raziskave

Development of Competencies in the World of Work and Education

OECD: Going Separate Ways? School-to-Work Transitions in the United States and Europe

E-Tanja — Mon, 30 Nov 2009 23:00:00 +0000

>> Going Separate Ways? School-to-Work Transitions in the United States and Europe