Francosko ministrstvo za izobraževanje je 14. februarja 2018 objavilo sporočilo, da bodo dijaki in dijakinje leta 2020 v drugem in leta 2021 v tretjem letniku opravljali izpite prenovljene mature.

Z reformo kurikula kot osnove za prenovo francoskega maturitetnega sistema (baccalauréat = matura) splošne in tehnične gimnazije pričenjajo v šolskem letu 2018/2019. Z reformo si prizadevajo poenostaviti organizacijo opravljanja zaključnih izpitov, bolje pripraviti dijake in dijakinje na visokošolsko izobraževanje in jim zagotoviti boljši dostop do svetovanja.

Francosko srednješolsko izobraževanje (ISCED 3) je razdeljeno na tri obdobja, in sicer na prvo (Seconde), drugo (Premiére) in tretje leto (Terminale). Prvo leto ga obiskujejo dijaki in dijakinje, ki so praviloma stari med 15 in 18 let. Kurikul prvega leta je skupen vsem, vsi dijaki so vključeni v splošno in tehnično izobraževanje. V drugem in tretjem letu so v kurikulum oz. program vključeni (specifični) izobraževalni predmeti, s katerimi dijaki in dijakinje potem tudi maturirajo (pridobijo baccalauréat).

Reformirani kurikul in izpit drugega leta (Premiére) se bosta prvič izvedla v letu 2020; z letom 2021 pa bo prvič izveden tudi prenovljeni kurikul in maturitetni postopek za zadnje, tretje leto (Terminale).

Matura (baccalauréat) – pojavlja se tudi izraz diploma – je bila v Franciji uvedena 17. marca 1808. Francoski šolski sistem danes pozna tri tipe mature – splošno, tehnično in poklicno. Prva dva tipa mature sta tudi pogoj za vstop na višješolsko ali univerzitetno izobraževanje. Nacionalni zaključni izpiti tako pisno kot ustno preverjanje znanja.

 

Prenova kurikula za drugo in tretje leto

Dodatne pripravljalne ure v prvem letniku in dodatno testiranje

Šolski kurikulum za prvo leto ostaja isti. Kljub temu pa bodo dijaki in dijakinje morali opraviti test, s katerim bodo ocenili raven svojega znanja. Uvedli so t.i. podporni ali pripravljalni program, ki se osredotoča na ustno in pisno preverjanje znanja in bo dostopen vsem prvošolcem. Poleg tega bodo imeli tudi pravico do 54 ur kariernega svetovanja v posameznem šolskem letu.

 

Ukinitev posameznih smeri splošne gimnazije in ponudba obveznih izbirnih predmetov ter novi obvezni predmet

V drugem letu ukinjajo specifične usmerite splošne gimnazije v smeri naravoslovje, ekonomija in družboslovje (humanizem) ter literatura, zamenjuje jih paleta skupnih temeljnih predmetov: francoščina, filozofija, zgodovina, geografija, moralna in državljanska vzgoja, moderni tuji jezik 1 in 2, športna vzgoja, naravoslovje in “Znanstvena in digitalna humanistika”.

Predmet Znanstvena in digitalna humanistika je v kurikulum vključen na novo in bo v vsakem od letnikov obsegal 2 uri tedensko. Cilj je dijakom in dijakinjam okrepiti zmožnosti za delovanje v 21. stoletju s tem, da bodo pri predmetu poglobili digitalne spretnosti in razumevanje temeljnih znanstvenih in tehnoloških transformacij našega časa (bioetika, ekološka tranzicija, digitalne tehnologije itd). Ni še čisto jasno, kdo je usposobljen kader za poučevanje tega predmeta.

Dijaki splošne smeri bodo morali v drugem letu izbrati tri glavne predmete (spécialités) iz nabora predmetov:
• umetnost
• fizika in kemija
• naravoslovje
• ekonomija in sociologija
• tuji jeziki in literatura
• zgodovina, geografija, geopolitika in politične vede
• matematika
• strojništvo
• humanistika, literatura in filozofija
• informatika (vsebuje algoritmično mišljenje in programiranje)

Dva izmed izbranih treh predmetov bodo morali obdržati tudi v zadnjem letu sekundarnega izobraževanja. Pripravam za vsak predmet bodo v drugem letniku posvetili 4, v tretjem pa 6 ur na teden.
Poleg temeljnih in obveznih izbirnih predmetov bodo dijakom in dijakinjam na voljo še neobvezni izbirni predmeti; tem predmetom bodo namenjene tri ure na teden. Izbirali bodo lahko naslednje dodatne predmete: umetnost, moderni tuji jezik 3, športna vzgoja, antični jezik in civilizacija.
V tretjem oz. zadnjem letu izobraževanja pa bodo lahko izbirali med temi dodatnimi predmeti: komplementarna matematika, strokovna matematika, pravo.
Tako splošne kot tehnične usmeritve bodo tudi v drugem in tretjem letu namenjale uro in pol na teden svetovanju za karierno orientacijo na višješolsko ali univerzitetno izobrazbo.

 

Kurikularne spremembe kot osnova za prenovljeno maturo

Ministrstvo želi z reformo dijake in dijakinje kakovostno pripraviti na maturo in nadaljnje univerzitetno izobraževanje.  Hkrati pa si s sprotnim spremljanjem napredka v prvem in drugem letniku prizadeva uravnotežiti povprečno oceno dijaka ali dijakinje.

Zaključna ocena v spričevalu posameznega bo sestavljena iz ocen sprotnih testiranj v drugem in tretjem letniku (40 %) in opravljenih petih izpitov pri maturi v drugem in na koncu tretjega leta (60 %). Izpit iz francoskega jezika opravljajo dijaki in dijakinje v ustni in pisni obliki v drugem letniku. V tretjem letniku pa morajo opraviti izpit iz filozofije, predstavitve projektne naloge iz enega (ali združenih dveh) obveznih izbirnih predmetov (spécialité) ter izpita iz dveh obveznih izbirnih predmetov, ki so ju izbrali že v drugem letniku.

 

Shema francoskega izobraževalnega sistema

diagram Francija

 

Pripravila: Nina Žnidaršič

Viri:
https://eacea.ec.europa.eu/national-policies/eurydice/content/assessment-general-upper-secondary-education-17_en
https://eacea.ec.europa.eu/national-policies/eurydice/content/organisation-general-upper-secondary-education-17_en
https://eacea.ec.europa.eu/national-policies/eurydice/content/national-reforms-school-education-23_en

 

(Skupno 10 obiskov, 1 današnjih obiskov)