Ker se Finska tako pogosto pojavlja kot »najboljši izobraževalni sistem na svetu«, »vzor, po katerem se je treba zgledovati«, smo pripravili kratko primerjavo, v kateri smo s pomočjo številk primerjali sistema vzgoje izobraževanja v Sloveniji in na Finskem.

1. Mladi v Sloveniji dosegajo višje ravni izobrazbe kot na Finskem. Večji delež jih doseže terciarno raven izobrazbe, manj jih ostane brez srednješolske izobrazbe.

2. Finska namenja več sredstev za izobraževanje kot Slovenija, tako v deležu BDP kot v razrezu javnih sredstev. Višji je tudi strošek na učenca.

3. Obvezna šola traja enako dolgo, a se na Finskem začne leto pozneje.

4. Učenci v obveznem izobraževanju imajo primerljivo število šolskih dni na leto, primerljivo število obveznih ur (oba sistem sta v mednarodnem merilu med tistimi z manj obveznimi urami). Velika razlika je pri neobveznih urah – v Sloveniji jih je v povprečju učencem ponujenih veliko več.

5. V povprečju so oddelki so v Sloveniji in na Finskem enako veliki, vendar je v Sloveniji v zadnjem triletju osnovne šole zaposlenih bistveno več učiteljev na učenca.

6. Na Finskem nimajo obveznih nacionalnih preverjanj znanj, ki zajamejo celotno populacijo, kakovost sistema spremljajo prek vzorčne raziskave. Šole ali lokalne skupnosti se lahko raziskavi pridružijo na lastne stroške, trend prostovoljnih priključitev narašča, ker tako šole dobijo eksterno povratno informacijo.

7. Oba sistema imata na koncu srednje šole maturo.

8. Na Finskem je manj petnajstletnikov, ki po podatkih raziskave PISA ne dosegajo osnovnih ravni pismenosti pri naravoslovju, matematiki in branju. Vendar je pri Fincih v zadnjih treh letih zaznati trend upadanja dosežkov na vseh merjenih področjih.

9. Pri mednarodni raziskavi TIMSS s področja naravoslovja in matematike so finski četrtošolci bolje uvrščeni od slovenskih.  Finski osmošolci pri raziskavi niso sodelovali.

10. Ni res, da finski otroci nimajo domačih nalog. Starši četrtošolcev na Finskem v raziskavi TIMSS poročajo, da 59,4 % njihovih otrok dela domačo nalogo vsak dan v tednu. To je manj kot pri slovenskih otrocih, kjer o vsakodnevni nalogi poroča 70 % staršev.

11. Finski otroci so raje v šoli kot slovenski, a oboji so pod mednarodnim povprečjem. S trditvijo »zelo rad sem v šoli« se strinja 43,8 % finskih in 34,8 % slovenskih četrtošolcev. Oba deleža sta pod mednarodnim povprečjem. Glede na podatke TIMSS so v šoli najraje otroci v Indoneziji, Iranu, Turčiji, Bahrainu, Združenih arabskih emiratih, Bolgariji in Gruziji.

12. Učitelji na Finskem imajo primerljivo neposredno učno obveznost z učitelji v Sloveniji. Opredeljeno imajo tudi obvezno prisotnost na šoli izven pouka.

13. Finski učitelji imajo višje dejansko izplačane plače kot slovenski učitelji. V primerjavi razmerja plač učiteljev z drugimi terciarno izobraženimi delavci, se izkaže, da se plače slovenskih učiteljev približajo plačam finskih kolegov.

 

Kaj nam govorijo številke?

1. Mladi v Sloveniji dosegajo višje ravni izobrazbe kot na Finskem. Večji delež jih doseže terciarno raven izobrazbe, manj jih ostane brez srednješolske izobrazbe.

Tabela: Dosežena raven izobrazbe pri mladih

Slovenija Finska
Delež mladih s terciarno izobrazbo v letu 2017 (starih od 25–34 let)

(EAG 2018, A1.2)

45 %

Ž 56 %

M 33 %

41 %

Ž 50 %

M 33 %

Delež mladih, ki niso dosegli srednješolske izobrazbe v letu 2017 (stari od 25–34 let)

(EAG 2018, A1.2)

6 % 10 %

 

2.   Finska namenja več sredstev za izobraževanje kot Slovenija, tako v deležu BDP kot v razrezu javnih sredstev. Višji je tudi strošek na učenca.

Tabela: Izdatki za izobraževanje

Slovenija Finska
Delež BDP za izobraževalne institucije v letu 2015 od primarne do vključno terciarne ravni (EAG 2018 C2.1) 4,3 % 5,7 %
Delež izdatkov za izobraževanje v vseh javnih izdatkih za leto 2015 (EAG 2018, C4.1) 8,5 % 10,5 %
Izdatki za izobraževalne institucije na učenca v letu 2015 (za primarno in sekundarno izobraževanje)

V paritetah kupne moči v USD

(EAG 2018, C1.2)

8 406 10 025

 

3. Obvezna šola traja enako dolgo, a se na Finskem začne leto pozneje. Na Finskem je obvezno leto predšolske vzgoje.

4. Učenci v obveznem izobraževanju imajo primerljivo število šolskih dni na leto, primerljivo število obveznih ur (oba sistem sta v mednarodnem merilu med tistimi z manj obveznimi urami). Velika razlika je pri neobveznih urah – v Sloveniji jih je v povprečju učencem ponujenih veliko več.

Tabela: Trajanje obveznega izobraževanja in število obveznih in neobveznih ur

Slovenija Finska
Starost ob vstopu v osnovno šolo 6 let 7 let
Trajanje obveznega izobraževanja

(Diagrami izobraževalnih sistemov Eurydice 2018/19)

9 let 10 let (obvezno eno leto predšolske vzgoje)
Število obveznih ur v obveznem izobraževanju za leto 2018

(EAG 2018, D1.1)

4 091 (ISCED1)

2 298 (ISCED 2)

Skupaj 6389

3 905 (ISCED 1)

2 423 (ISCED 2)

Skupaj 6328

Povprečno letno število neobveznih ur v obveznem izobraževanju za leto 2018

ISCED 1

ISCED 2

(EAG 2018, D1.1)

 

140

179

 

33

87

Povprečno število šolskih dni na leto v obveznem izobraževanju

(EAG 2018, D1.2)

 

190

(185 v zadnjem triletju OŠ)

188

 

5. V povprečju so oddelki so v Sloveniji in na Finskem enako veliki, vendar je v Sloveniji v zadnjem triletju osnovne šole zaposlenih bistveno več učiteljev na učenca.

Tabela: Številčnost oddelkov in razmerje učenec učitelj

Slovenija Finska
Povprečna velikost oddelka v javni šoli v letu 2016

ISCED 1 in 2

(D2.1)

 

 

20

 

 

20

Število otrok na učitelja (v letu 2016)

 

ISCED 1

ISCED 2

ISCED 3

(D2.2)

 

 

 

14

6

14

 

 

13

9

17

 

6. Na Finskem nimajo obveznih nacionalnih preverjanj znanj, ki zajamejo celotno populacijo, kakovost sistema spremljajo prek vzorčne raziskave. Šole ali lokalne skupnosti se lahko raziskavi pridružijo na lastne stroške, trend prostovoljnih priključitev narašča, ker tako šole dobijo eksterno povratno informacijo.

7. Oba sistema imata na koncu srednje šole maturo.

Tabela: Zunanja preverjanja znanja

Slovenija Finska
Zunanja preverjanja znanja 3. razred (neobvezno)

6. razred

9. razred

Ni obveznih nacionalnih preverjanj znanja, ki bi dosegla celo populacijo učencev v OŠ. Nacionalna preverjanja znanja so vzorčna, šole in/ali lokalne skupnosti pa se lahko pri vsakokratnem preverjanju priključijo po lastni presoji in na lastne stroške.

 

Kvalifikacijski izpit Matura na koncu srednje šole Matura na koncu srednje šole

(Vir: Eurydice Opisi nacionalnih sistemov izobraževanja)

8. Na Finskem je manj petnajstletnikov, ki po podatkih raziskave PISA ne dosegajo osnovnih ravni pismenosti pri naravoslovju, matematiki in branju. Vendar je pri Fincih v zadnjih treh letih zaznati trend upadanja dosežkov na vseh merjenih področjih.

Tabele: Dosežki na mednarodnih raziskavah znanja in trendi

Delež petnajstletnikov, ki ne dosegajo osnovne ravni pismenosti pri (Pisa 2015) OECD Slovenija Finska
naravoslovju 21,2 % 15 % 11,5 %
matematiki 22,9 % 16,1 % 13,6 %
branju 20 % 15,1 % 11,1 %

 

Povprečni dosežek pri raziskavi PISA in sprememba v povprečnem dosežku v treh letih (PISA 2015) OECD Slovenija Finska
povprečje sprememba povprečje sprememba povprečje sprememba
naravoslovje 493 -1 513 -2 531 -11
branje 493 -1 505 11 526 -5
matematika 490 -1 510 2 511 -10

 

9. Pri mednarodni raziskavi TIMSS s področja naravoslovja in matematike so finski četrtošolci bolje uvrščeni od slovenskih.  Finski osmošolci pri raziskavi niso sodelovali.

Rang mednarodna raziskava TIMSS 2015 Slovenija Finska
Naravoslovje (4. razred) 11 (od 2011 do 2015 dvig povprečnega dosežka) 7 (od 2011 do 2015 padec povprečnega dosežka)
Matematika (4. razred) 25 (od 2011 do 2015 dvig povprečnega dosežka) 17 (od 2011 do 2015 padec povprečnega dosežka)
Naravoslovje (8. razred) 5 (od 2011 do 2015 dvig povprečnega dosežka) Finski osmošolci niso sodelovali v raziskavi.
Matematika (8. razred) 12 (od 2011 do 2015 dvig povprečnega dosežka) Finski osmošolci niso sodelovali v raziskavi.

 

10. Ni res, da finski otroci nimajo domačih nalog. Starši četrtošolcev na Finskem v raziskavi TIMSS poročajo, da 59,4 % njihovih otrok dela domačo nalogo vsak dan v tednu. To je manj kot pri slovenskih otrocih, kjer o vsakodnevni nalogi poroča 70 % staršev.

Tabela: Domače naloge

Pogostost domačih nalog

 

Slovenija Finska
ČETRTOŠOLCI

Vsak dan

Trikrat do štirikrat na teden

Enkrat ali dvakrat na teden

Manj kot enkrat na teden ali brez naloge

(odgovori staršev, raziskava TIMSS 2015)

 

70,9 %

26 %

2,3 %

0,9 %

 

59,4 %

37,1 %

3 %

0,5 %

Pogostost domačih nalog pri matematiki

OSMOŠOLCI

(odgovori učencev, TIMSS 2015)

Vsak dan

Trikrat do štirikrat na teden

Enkrat ali dvakrat na teden

Manj kot enkrat na teden ali brez naloge

 

 

 

70,5 %

23,2 %

4,1 %

2,1 %

Finski osmošolci niso sodelovali v raziskavi.

 

11. Finski otroci so raje v šoli kot slovenski, a oboji so pod mednarodnim povprečjem. S trditvijo »zelo rad sem v šoli« se strinja 43,8 % finskih in 34,8 % slovenskih četrtošolcev. Oba deleža sta pod mednarodnim povprečjem. Glede na podatke TIMSS so v šoli najraje  otroci v Indoneziji, Iranu, Turčiji, Bahrainu, Združenih arabskih emiratih, Bolgariji in Gruziji.

Tabela: Kako radi so otroci v šoli?

Delež četrtošolcev v odstotkih, ki se strinjajo z izjavo: »Zelo rad sem v šoli.« (TIMSS 2015) Medn. povprečje Slovenija Finska
Zelo se strinjam 53,3 34,8 43,8
Malo se strinjam 33 43 43,1
Malo se ne strinjam 7 11,5 9,4
Sploh se ne strinjam 6,1 10,6 3,7

 

 

12. Učitelji na Finskem imajo primerljivo neposredno učno obveznost z učitelji v Sloveniji. Opredeljeno imajo tudi obvezno prisotnost na šoli izven pouka.

Tabela: Delovna obveznost učiteljev

Letna neposredna učna obveznost učitelja v urah za leto 2017 (EAG 2018, D4.1) Slovenija Finska
ISCED1 627 673
ISCED 2 627 589
ISCED 3 splošno (gimnazije) 570 547
ISCED 3 (poklicno, učitelji splošnih predmetov) 570 688

 

Letno – Obvezna prisotnost učitelja v šoli v urah za 2017 (EAG 2018, D4.1, 2/2) Slovenija Finska
ISCED1 »Stebri« delovnega časa se bodo v mednarodnem poročanju poznali prihodnje leto. 787
ISCED 2 703
ISCED 3 splošno (gimnazije) 642
ISCED 3 (poklicno, učitelji splošnih predmetov) 769

 

13. Finski učitelji imajo višje dejansko izplačane plače kot slovenski učitelji. V primerjavi razmerja plač učiteljev z drugimi terciarno izobraženimi delavci, se izkaže, da se plače slovenskih učiteljev približajo razmerju finskih kolegov do drugih terciarno izobraženih v državi.

Tabela: Plače učiteljev

Slovenija Finska
Cena letne plače učitelja na učenca (v paritetah kupne moči v USD) za leto 2016 (EAG 2018, C7.1)
ISCED 1 2 775 3 080
ISCED 2 6 487 4 927
Povprečna dejansko izplačana letna plača učitelja (v USD v paritetah kupne moči) za leto 2016 (EAG 2018, D3.4)
ISCED 1 36 120 45 244
ISCED 2 36 864 49 860
ISCED 3 38 950 56 220
Povprečna dejansko izplačana letna plača učitelja v razmerju do plač terciarno izobraženih delavcev za leto 2016 (EAG 2018, D3.2a)
ISCED 1 0,87 0,89
ISCED 2 0,89 0,99
ISCED 3 0,94 1,11

 

In še primerjalna slika strukture sistemov, povzeta iz publikacije omrežja Eurydice  Diagrami izobraževalnih sistemov 2018/19.

 

Po številkah je brskala Tanja Taštanoska.

 

 

(Skupno 1.696 obiskov, 1 današnjih obiskov)