Slovenija se je uvrstila med deset držav, izbranih za podrobnejši vpogled v politike in prakse vključevanja učencev priseljencev v izobraževanje študije Eurydice za leto 2017/2018. Poročilo Integrating Students from Migrant Background into Schools in Europe (.pdf en) je primerjalna analiza najpomembnejših politik in ukrepov za podporo uspešnemu vključevanju učencev priseljencev v izobraževanje.

Poročilo ima dva dela:

  1. Pregled politik in ukrepov v 42 izobraževalnih sistemih omrežja Eurydice (ISCED 1–3, zajeto tudi poklicno in strokovno izobraževanje) in
  2. Podrobnejša analiza politik in ukrepov vključevanja, neposredno povezanih z individualnim otrokom v 10 izobraževalnih sistemih (Nemčija – Brandeburg, Španija – Comunidad Autónoma de Cataluña, Francija, Italija, Avstrija, Portugalska, Slovenija, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo – Anglija)

1. Pregled politik in ukrepov v 42 izobraževalnih sistemih omrežja Eurydice

Podatki mednarodnih raziskav (PISA 2015) kažejo, da v večini evropskih držav učenci priseljenci dosegajo nižje rezultate kot drugi učenci, prav tako učenci priseljenci poročajo o tem, da se v šoli slabše počutijo od vrstnikov, ki so se rodili v državi, v kateri se izobražujejo. Delež učencev priseljencev, ki izkazujejo nizke dosežke, izrazito presega delež učencev z nizkimi dosežki med učenci, ki niso priseljeni. Učenci, rojeni v tujini, tudi mnogo pogosteje zgodaj opustijo izobraževanje, še preden dosežejo srednješolsko izobrazbo.

Podrobnejša analiza podatkov iz mednarodnih raziskav kaže, da sicer med učenci rojenimi v tujini in učenci, rojenimi v državi gostiteljici, ni pomembne razlike glede občutenja pripadnosti šoli, kjer se izobražujejo. Podobno je tudi z dobrim počutjem oziroma pogostostjo izkušnje vrstniškega nasilja. Bolj kot kraj rojstva se za pomemben ozadenjski dejavnik glede občutenja pripadnosti kaže jezik, ki ga učenci govorijo v domačem okolju. Kadar učenci doma govorijo drug jezik kot v šoli, je to pomembno povezano z nižjim občutkom pripadnosti šoli in pogostostjo izkušnje vrstniškega nasilja, kažejo podatki raziskave PIRS 2016, ki se nanašajo na primarno izobraževanje. Raziskava ICCS 2016, ki zajema učence v nižjem sekundarnem izobraževanju, pa  poroča, da so te razlike med učenci, ki doma ne govorijo učnega jezika in domačini manjše kot v primarnem izobraževanju.

V večini držav je delež priseljencev, mlajših od 15 let, manjši kot 10 %.

V Sloveniji je delež oseb, rojenih v tujini, sorazmerno nizek (11,9 % populacije). Delež oseb, mlajših od 15 let in rojenih v tujini, je v Sloveniji le 3,7 %. Samo na Irskem in v Švici delež v tujini rojenih 15-letnikov presega 10 odstotkov, med 5 in 10 % pa imajo v tujini rojenih mladih na Danskem, Norveškem, Švedskem, v Združenem kraljestvu, na Islandiji, v Avstriji, Belgiji, Romuniji, Malti in Cipru.

Dostop do izobraževanja in usposabljanja

Dostop do izobraževanja je temeljna človekova pravica ne glede na pravni status posameznika. Vendar dostop sam po sebi ni dovolj, pomembna sta tudi kakovost poučevanja in podpore. V večini evropskih izobraževalnih sistemov imajo učenci priseljenci v šoloobvezni starosti enake pravice in dolžnosti kot njihovi vrstniki, rojeni v državi gostiteljici.

Najpomembnejša merila za odločanje, v kateri razred razporediti učenca priseljenca, po vrstnem redu:

  1. Starost
  2. Spričevala o predhodnem izobraževanju
  3. Znanje učnega jezika v državi gostiteljici
  4. Rezultati preverjanja predhodno pridobljenega znanja

V Sloveniji in večini drugih držav se pristojni odločajo na podlagi starosti učenca priseljenca, predhodnih spričeval in znanja učnega jezika v državi gostiteljici.

Razlike med sistemi se pojavijo, ko priseljeni presežejo starost šolske obveznosti. Takrat v nekaterih državah njihova pravica dostopa do izobraževanja ni več izenačena z vrstniki in je povezana s pravnim statusom, ki ga imajo priseljeni mladostniki.

Opredelitev novo-prispelih učencev kot posebne kategorije

Za namen statistike in pravne podlage države v Evropi uporabljajo skupne opredelitve pojma priseljenec: novo-prispeli/prva generacija, druga generacija ali povratniki. Poleg skupnih pa uporabljajo tudi svoj pojmovnik, ki ustreza danim razmeram in pogojem za uveljavljanje ugodnosti politik in ukrepov, na primer: EU državljani in državljani tretjih držav, dovoljenje za bivanje, status pribežnika, prosilca za azil in mladoletne osebe brez spremstva.

V 42 izobraževalnih sistemih v Evropi imajo zelo različne izkušnje s priseljevanjem, ne samo v smislu številk ampak tudi v raznolikosti držav, iz katerih prihajajo priseljenci, in pravnega statusa. Zato so določili različna merila za prepoznavanje otrok in mladostnikov s priseljenskim ozadjem:

  1. Država izvora
  2. Status dovoljenja za bivanje
  3. Domači jezik
  4. Država rojstva

Država izvora priseljenca je skupno merilo za prepoznavanje v 27 izobraževalnih sistemih, tudi slovenskemu.

Tako v Sloveniji kot približno polovici drugih držav so novo-prispeli učenci posebna kategorija priseljencev, ki jo prepoznavajo predpisi. V Sloveniji so že leta 2007 sprejeli Strategijo vključevanja otrok, učencev in dijakov priseljencev v vzgojo in izobraževanje v RS. V strategiji so razširili opredelitev pojma priseljenca po Resoluciji o migracijski politiki RS, saj se v VIZ vključujejo otroci, ki v Sloveniji bivajo manj kot eno leto, kot tudi otroci, ki že imajo slovensko državljanstvo in jih zato ne moremo več prištevati med priseljence, vendar v slovensko okolje zaradi različnih vzrokov še niso povsem vključeni.

Strateški pristop k vključevanju priseljencev

Slovenija je med redkimi državami, v katerih so sprejeli posebne strategije in akcijske načrte za vključevanje ne samo tistih učencev, ki so pravkar prispeli iz tujine ali so se tam rodili, temveč tudi učencev s priseljenskim ozadjem. Kot posebno skupino jih naslavljajo prej omenjena strategija, Resolucija o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 (2013) in Smernice za celostno vključevanje priseljencev (otrok, učencev in dijakov) iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem (2012).

Slovenija je ena od le 11 držav, v katerih je vlada imenovala poseben organ za koordinacijo politik na nacionalni ravni in skrb za učinkovito vključevanje priseljencev v družbo. V Sloveniji to nalogo opravlja Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov.

Izzivi pri vključevanju učencev priseljencev v izobraževanje

Študija je popisala tudi izzive, ki jih pri vključevanju priseljencev identificirajo strateški dokumenti nacionalnih sistemov izobraževanja. V 28 izobraževalnih sistemih tako kot v Sloveniji ugotavljajo, da je največja ovira uspešnemu vključevanju učencev s priseljenskim ozadjem v šolo zagotavljanje ustrezne jezikovne in učne pomoči.

Financiranje vključevanja priseljencev v šole

V več kot polovici držav se vključevanje učencev priseljencev v šole financira iz nacionalnega proračuna posebej za ta namen ali proračuna za financiranje prikrajšanih otrok.

Viri sredstev

Za izvajanje ukrepov za vključevanje učencev priseljencev v evropskih državah

a) Centralne oblasti dodelijo sredstva

  • iz namenskega proračuna za učence priseljence,
  • iz širšega proračuna za učence iz nespodbudnih okolij,
  • po zaprosilu šol ali lokalnih oblasti za dodatna namenska sredstva.

V nekaterih državah ni namenskih sredstev na centralni ravni za financiranje ukrepov za vključevanje učencev priseljencev.

b) Lokalne oblasti lahko dodelijo sredstva

  • iz lastnih prihodkov (davkov) financirajo ukrepe in/ali
  • po zaprosilu šol.

V nekaterih državah lokalne oblasti nimajo posebnih sredstev za namen financiranja ukrepov za vključevanje učencev priseljencev.

V Sloveniji in na Nizozemskem je prošnja šole za dodelitev dodatnih sredstev edini način za pridobitev sredstev v podporo vključevanju.

Slovenija je ena od 11 držav, v katerih lahko šole in/ali lokalne oblasti zaprosijo za projektno financiranje centralno oblast, in ena od 8 držav, v katerih lahko zaprosijo za povišanje sredstev za izobraževanje.

Najpogostejša merila za dodelitev sredstev

Najpogostejši merili za dodelitev sredstev sta število učencev priseljencev na šoli in število učencev, ki potrebujejo dodatno pomoč pri učenju jezika: število učencev, ki potrebujejo pomoč pri učenju učnega jezika, je prvo, ki ga upoštevajo pri dodeljevanju sredstev v 21 izobraževalnih sistemih, med drugim tudi v slovenskem.

Spremljanje, evalvacija in ocena učinka politik in ukrepov

Ocenjevanje in spremljanje učinka novih politik in ukrepov je pomembno za ugotavljanje uspešnosti vključevanja in potrebe po novih pristopih. Najpogostejši vir podatkov za spremljanje učnih dosežkov učencev priseljencev so nacionalna in mednarodna preverjanja znanja. V Sloveniji so vir teh podatkov mednarodni preizkusi znanja.

V skoraj vseh državah, v katerih imajo vzpostavljen sistem nadzorovanja in spremljanja, je izvajanje pomoči pri učenju jezika podlaga za poročanje odločevalcem. Enako v skoraj vseh teh državah spremljajo dostop do izobraževanja. V ducatu držav spremljajo izvajanje strategij vključevanja in izvajanje učne pomoči.

Ukrepi za vključevanje

Novo-prispeli učenci priseljenci, ki ne obvladajo zadovoljivo učnega jezika, so praviloma po vpisu razporejeni v pripravljalne razrede ali začnejo obiskovati pripravljalni pouk. Na splošno obstajajo tri oblike organizacije teh oblik pouka:

  1. učenci so razporejeni v redne razrede za večino predmetov, za pouk nekaterih pa se oblikujejo posebne skupine;
  2. učenci so razporejeni v posebne skupine za večino predmetov in se pridružijo vrstnikom v rednih razredih samo za nekaj predmetov (praviloma šport, umetnost in glasba, pri katerih zadostuje omejeno znanje učnega jezika);
  3. učenci so razporejeni v posebne skupine za vse predmete – to velja za 13 izobraževalnih sistemov.

V 33 izobraževalnih sistemih so, ker so prepoznali negativne posledice daljšega ločenega pouka na učne dosežke in socialno vključevanje novo-prispelih učencev priseljencev, omejili čas, ki ga lahko ti preživijo v pripravljalnih razredih, v večini primerov je to eno ali dve leti.

V Sloveniji lahko osnovnošolski učenci obiskujejo t. i. pripravljalnice pred vpisom ali pred vključitvijo v redni program, ki trajajo 20 ur. Po tem se učenci pridružijo vrstnikom v rednih razredih. Učenci imajo pravico do dodatnih ur slovenščine. V srednjem in poklicnem izobraževanju se učenci neposredno vključijo v program in imajo pravico do dodatnih ur slovenščine.

Dodatne ure pouka učnega jezika

Uradni dokumenti podpirajo pouk učnega jezika učencem priseljencev v obliki posebnih ur  v skoraj v vseh državah. Prav tako so v teh državah, tudi Sloveniji, dodatni pouk učnega jezika uredili s predpisi in/ali priporočili. Izvajajo ga različno: med poukom, po pouku ali med in po pouku. Oba pristopa imata svoje prednosti in slabosti. V Sloveniji imajo šole možnost presoditi in ustrezno prilagoditi čas izvedbe pouka učnega jezika..

Pouk domačih jezikov

Pouk domačega jezika podpirajo v manj državah in tam, kjer so učenci priseljenci upravičeni do pouka domačega jezika (EU in tudi jeziki tretjih držav), za to praviloma veljajo določeni pogoji. Te pogoje so v slovenskem in sedmih drugih izobraževalnih sistemih uredili s predpisi in/ali priporočili. V Sloveniji je prvi pogoj v zadostni meri izražen interes učencev za učenje domačega jezika in podpora matičnih skupnosti otrok priseljencev za izvajanje pouka domačega jezika.

Učna pomoč v rednih oddelkih

V 13 izobraževalnih sistemih v skladu s predpisi/priporočili zagotavljajo učno pomoč, namenjeno prav učencem priseljencem. V 20 pa lahko učno pomoč dobijo vsi učenci z dodatnimi potrebami, med njimi tudi priseljenci. V Nemčiji, na Hrvaškem, v Litvi, Luksemburgu in Sloveniji predpisi in/ali priporočila spodbujajo obe obliki učne pomoči.

Vloge strokovnih delavcev pri vključevanju otrok priseljencev

Zagotavljanje jezikovne in učne pomoči otrokom priseljencem je izziv za večino učiteljev.

Vključevanje učencev priseljencev seveda odpira več izzivov. V večini izobraževalnih sistemov v Evropi je poseben izziv za učitelje poučevanje v raznolikih in večkulturnih učilnicah. Vloga strokovnih delavcev je bistvena za uspešno vključevanje in v večini držav so prepoznali več težav z zaposlovanjem ter zagotavljanjem potrebnih spretnosti in znanj.

Finančna spodbuda za učitelje, ki poučujejo učence priseljence

V veliki večini držav učitelji ne prejmejo finančnega nadomestila za delo z učenci priseljenci. V Estoniji in Sloveniji šole, v katere so vključeni učenci priseljenci, prejmejo dodatna finančna sredstva, ki jih nato prejmejo učitelji. V Sloveniji dodatek k plači prejmejo tisti učitelji, ki zagotavljajo dodatno strokovno pomoč učencem priseljencem ali izvajajo ure pouka slovenščine kot tujega jezika. Poleg finančnih spodbud učitelji ponekod delajo v boljši delovnih pogojih, hitreje napredujejo, prevzemajo dodatne odgovornosti, vendar te prednosti niso zmeraj povezane s poučevanjem učencev priseljencev in lahko vključujejo tudi druge kategorije, kot so učenci s posebnimi potrebami.

Kompetenčni okvir za začetno izobraževanje učiteljev

V 15 izobraževalnih sistemih kompetenčni okvir za začetno izobraževanje učiteljev vključuje splošne kompetence v zvezi z vključevanjem učencev priseljencev. V referenčnem času študije (2017/2018) so v Sloveniji so veljala Merila za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev, ki so določala kompetence, ki jih morajo pridobiti diplomanti teh programov. Več zahtevanih kompetenc se je povezovalo z uspešnim vodenjem in vključevanjem učencev priseljencev.

Stalni profesionalni razvoj

V večini držav imajo učitelji priložnost, da se dodatno usposabljajo in pridobivajo kompetence za učenje v raznolikih, večkulturnih učilnicah. V državah nudijo in organizirajo različne teme usposabljanj za stalni profesionalni razvoj. Učitelji se večinoma odločajo prostovoljno za izbrane teme.

2. Podrobnejša analiza politik in ukrepov vključevanja v 10 izobraževalnih sistemih

Med celostnim pristopom do otroka in ukrepi za spoštovanje jezikovne in kulturne raznolikosti

V 10 izobraževalnih sistemih, izbranih za podrobnejši vpogled, sta v ospredju dve glavni dimenziji: prva je  jezikovna in kulturna raznolikost, druga pa celostna obravnava otroka. Analiza se v okviru prve dimenzije osredinja na ukrepe za poučevanje učnega jezika, ukrepe za poučevanje domačega jezika in medkulturno izobraževanje. V okviru druge dimenzije, torej celostne obravnave otroka, pa se analiza osredinja na priporočila v zvezi s celovitim zadovoljevanjem potreb učencev priseljencev, podporo učiteljem, da lahko izvajajo celostni pristop do učenca priseljenca in vsešolski pristop k celovitemu zadovoljevanju potreb učencev priseljencev. Celoviti pristop namreč lahko izboljša dosežke učencev s tem, ko ustvari ravnovesje med pozornostjo, ki jo namenjajo akademskemu razvoju in socialnemu in emocionalnemu blagostanju.

Podrobni pregled desetih sistemov kaže, da je samo na Švedskem in Finskem velik poudarek na obeh preučevanih dimenzijah hkrati.

Začetno preverjanje znanja učnega jezika

V devetih sistemih so s predpisi in/ali priporočili uredili začetno preverjanje znanja učnega jezika novo-prispelih učencev. V Sloveniji so poleti 2018 sprejeli nova zakona o gimnazijah in poklicnem in strokovnem izobraževanju, v katerih je določeno, da dijaki, katerih domači jezik ni slovenski ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji, opravljajo preizkus znanja slovenščine po Skupnem evropskem jezikovnem okviru na ravni A2. Določili so tudi vsebino, organizacijo in merila za preverjanje znanja novo-prispelih učencev priseljencev, ki nimajo dokazil o predhodnem izobraževanju.

Učni načrt za poučevanje učnega jezika kot drugega ali tujega jezika

Razen v Franciji in Združenem kraljestvu (Anglija) so v vseh ostalih državah sprejeli učni načrt za poučevanje učnega jezika kot drugega ali tujega jezika. V šestih državah, tudi v Sloveniji, je glavni cilj takšnega učnega načrta podpreti učitelje pri izvajanju individualiziranega pouka za učence priseljence.

Učni načrti v vseh desetih državah določajo učni jezik kot prečno kompetenco. V večini je poudarek na razvijanju kompetence komuniciranja. Jezikovna ozaveščenost (“language awareness”) je lahko tudi prečna kompetenca. V Sloveniji je jezikovna ozaveščenost posebni del znanja tujega jezika, ki ga učni načrt opredeljuje kot jezikovne, sociolingvistične in pragmatične zmožnosti.

Pouk domačih jezikov

Pri pouku domačih jezikov lahko države razdelimo v dve skupini:

  1. učitelji domačih jezikov prihajajo iz tujine, natančneje iz države, v kateri govorijo izbran jezik; ti učitelji tudi pridobijo ustrezno pedagoško izobrazbo v teh državah;
  2. različni profili učiteljev v smislu izobrazbe in izvora.

Medkulturna vzgoja

V vseh desetih izbranih sistemih obravnavajo medkulturno vzgojo različno. Medkulturna vzgoja je lahko samostojni učni predmet ali tema. Najpogosteje se pojavlja kot medpredmetna tema ali tema posebnih projektov, dejavnosti. V Franciji in Sloveniji poučujejo medkulturno vzgojo v posameznih predmetih, predvsem pri državljanski vzgoji. V Sloveniji so interesne dejavnosti del razširjenega programa in nekatere med njimi obravnavajo tudi medkulturno vzgojo, predvsem v smislu vključevanja učencev priseljencev.

Podpora in pomoč učiteljem pri izpolnjevanju holističnih potreb učencev

V večini evropskih sistemov izobraževanja so v kompetenčnem okviru začetnega izobraževanja učiteljev določene spretnosti in znanja za poučevanje v raznolikih, večkulturnih oddelkih. Osvajanje teh spretnosti je praviloma tudi organizirano v okviru dejavnosti stalnega profesionalnega razvoja. V osmih od desetih izbranih sistemov, tudi slovenskem, so določene tudi spretnosti, potrebne za poučevanje učencev s priseljenskim ozadjem. Samo v portugalskem in slovenskem sistemu izobraževanja te kompetence zajemajo tudi bolj holistične potrebe učencev priseljencev in obravnavo individualnih učnih potreb učencev priseljencev ter zagotavljanje njihove dobrobiti in sprejemanje njihove individualne in kulturne identitete.

Participacija ravnateljev, staršev in drugih akterjev skupnosti

Samo v nekaterih sistemih izobraževanja so ravnatelji deležni podpore in pomoči pri vključevanju učencev priseljencev v šole, in sicer v obliki posebnih programov usposabljanja, dejavnosti mreženja in/ali podpornih gradiv. Samo v enem od desetih izbranih sistemov, to je na Švedskem, ozaveščajo ravnatelje o socialno-čustvenih potrebah in duševnem zdravju (tudi o kroničnem stresu in travmatskih izkušnjah, ki lahko vplivajo na učne dosežke učencev priseljencev).

V 26 evropskih sistemih izobraževanja so sprejeli predpise in/ali priporočila za šole o tem, kako informirati starše in jih aktivno vključevati v proces šolanja. To so lahko tečaji za opolnomočenje staršev učencev priseljencev, posredovanje informacij o izobraževalnem programu in učnem načrtu itd.

Samo v Španiji in Sloveniji (med izbranimi desetimi sistemi) so uradno uredili tudi participacijo staršev na holistični način. V obeh sistemih se zavedajo, kako pomembna je vloga staršev za fizični, kognitivni, socialni in čustveni razvoj svojih otrok ter reševanje psihosocialnih težav. Drugod ostaja spremljanje učnih dosežkov primarni namen vključevanja staršev.

Pripravila Saša Ambrožič Deleja

(Skupno 62 obiskov, 1 današnjih obiskov)