Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo se je v ponedeljek, 26. novembra, udeležil seje Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport v Bruslju. Ministri in ministrice so razpravljali o številnih aktualnih vprašanjih s področja mladine in izobraževanja. Obravnavali pa so tudi nekatera aktualna vprašanja s področja športa.
Na zasedanju v Bruslju so razpravljali o tem, kakšen naj bo predlog Uredbe o evropski solidarnostni enoti 2021–2027 (ESE). Z 1,26 milijona evrov načrtuje Evropska komisija omogočiti v letih od 2021 do 2027 vsaj 350 tisoč mladim Evropejcem, da s prostovoljstvom, pripravništvi in zaposlitvami pomagajo skupnostim v stiski. Program naj bi v novem obdobju vključeval tudi trenutni program Prostovoljci EU za humanitarno pomoč (AVI), je pred časom predlagala Evropska komisija. Vzpostavlja pa tudi enotno vstopno točko za mlade, ki so se pripravljeni angažirati. Program naj bi podpiral tudi prostovoljske aktivnosti usmerjene v humanitarno pomoč v državah nečlanicah EU.
Minister dr. Jernej Pikalo je v Bruslju dejal, da Slovenija predlog Uredbe podpira. Več poudarka je med potekom pogajanj Slovenija zahtevala predvsem na področju učne izkušnje mladih, vključevanja mladih z manj priložnostmi in poudarjeni vlogi sodelujočih organizacij, kar je Evropska komisija upoštevala.
Ministri in ministrice so sprejeli sklepe o mladinskem delu v okviru vprašanj v zvezi z migracijami in begunci ter resolucijo o strategiji EU za mlade 2019–2027. Cilj te strategije je spodbujati mlade, naj aktivno sodelujejo v družbi. Opravili so tudi orientacijsko razpravo o izvajanju strategije.
V razpravi o Strategiji EU za mlade 2019-2027 je minister dr. Pikalo dejal, da jo Slovenija podpira. Namen Strategije je namreč krepiti vlogo mladih pri oblikovanju politik EU. Posebej je pozdravil možnost večje transparentnosti sredstev, ki jih EU namenja mladim. Jasneje pa mora Strategija definirati meje mladinskega dela, je dejal minister dr. Pikalo, tako, da se ga ne omeji zgolj na neformalno učenje in pridobivanje kompetenc. Slovenija se zavzema tudi za širšo opredelitev digitalnega mladinskega dela in virtualnih izmenjav, pozdravlja pa tudi funkcijo koordinatorja EU za mlade. Ob tem je minister dejal, da smo z nacionalno mladinsko strategijo jasno opredelili mlade kot prioritetno ciljno skupino in mladinsko politiko umestili kot horizontalno politiko. “V novi EU strategiji pozdravljamo poziv k aktivnemu državljanstvu in krepitvi participacije mladih. Veseli nas, da smo ohranili ukrepe in mehanizme, ki so se že do sedaj izkazali kot učinkoviti. Naše horizontalno posvetovalno telo Svet Vlade RS za mladino smo dvignili na raven ministrov, saj smo prepričani, da na takšen način mladinski politiki zagotovimo primerno mesto in vlogo z vidika horizontalne politike.”
Ministri so sprejeli tudi sklepe o vlogi mladinskega dela v kontekstu migracij in begunskih zadev. Evropska komisija je že lani oblikovala ekspertno skupino, ki je preučevala vlogo in vpliv mladinskega dela pri delu z begunci in migranti. V njej je sodelovala tudi Slovenija. Predsedstvo EU je sklepe skupine podprlo in jih še nadgradilo. Minister dr. Pikalo je dejal, da Slovenija pozdravlja prizadevanja Evropske komisije za vključitev sklica na begunce, migrante in mlade iskalce azila. Predlagal pa je dopolnitev besedila resolucije s poudarkom na povezovanju mladinskega dela z dostopom teh skupin do psihosocialne pomoči ter krepitvi mladinskih delavcev, ki imajo pomembno vlogo pri opolnomočenju in integraciji teh skupin v družbo.
Na področju izobraževanja so ministrice in ministri sprejeli delni splošni pristop glede predloga Uredbe programa Erasmus+, priporočila o spodbujanju samodejnega priznavanja visokošolskih diplom in srednješolskih spričeval, opravili pa so tudi politično razpravo o Evropskem izobraževalnem prostoru 2025.
Za Program Erasmus+ predvidva Evropska komisija v obdobju 2021-2027 sredstva podvojiti, kar Slovenija podpira. Prav tako pozdravlja, da se v mednarodno mobilnost vključi tudi srednješolsko izobraževanje ter da so strateška partnerstva dobila ustrezno podporo v novem predlogu programa. Slovenija se strinja s predlagano strukturo, ki ohranja ločeni poglavji za področje mladine in športa: »Evropski izobraževalni prostor je možen ob jasni postavitvi ciljev ter ustreznem upravljanju vseh ravni izobraževanja,« je dejal minister dr. Pikalo. “Oblikovanje skupnega izobraževalnega prostora je v korist vsem državljankam in državljanom EU. Pozivamo, da se v okviru skupnega prostora iščejo in razvijajo tehnološke in družbene rešitve na področju izobraževanja, ki naj dodatno krepijo mobilnost tistih, ki se izobražujejo. Izjemnega pomena je skupno izobraževanje o vrednotah in vsebinah EU. Številna področja so nam skupna in na njih je potrebno graditi. Predvsem pa se mora evropski izobraževalni prostor (EEA) povezovati tako z evropskim visokošolskim prostorom (EHEA) kot tudi z evropskim raziskovalnim prostorom (ERA).”
Ministrice in ministri so nato pozornost namenili še področju športa. Sprejeli so sklep o ekonomski dimenziji športa, politično debato pa osredotočili na vprašanje velikih športnih dogodkov kot spodbujevalcev inovacij. Minister dr. Pikalo je izrazil prepričanje, da bi morala Evropska komisija v tesni povezavi z Eurostatom vzpostaviti sistem merjenja ekonomije športa. Čeprav je ta sistem drag, preizkušen pa samo v osmih državah, ga Slovenija podpira. Ekonomska dimenzija športa je ključna, a pogosto podcenjena komponenta velikih športnih dogodkov, je dejal minister dr. Pikalo. Zato je ena od prednostnih nalog Evropske komisije, da na ravni EU izvede analizo in študijo, s katero bo ugotovila učinek inovacij na športne uspehe in njihov vpliv na industrijo, prispevek k BDP ter učinek na trg dela, je še dejal minister dr. Jernej Pikalo.
Vir: MIZŠ, 26. 11. 2018
