V petek, 11. januarja, je bila v veliki dvorani Državnega zbora širša razprava o pomenu znanosti, raziskav in inovacij za družbeni in gospodarski razvoj Slovenije. V razpravi so sodelovali vsi ključni deležniki s področja visokega šolstva, znanosti in raziskovanja, združeni v skrbi za prihodnost slovenske znanosti.

Namen javne razprave je bilo pridobiti mnenja in stališča strokovne in širše javnosti glede omenjenih področij, ki bi služila kot podlaga za pripravo Predloga Zakona o znanstveno-raziskovalni dejavnosti. Ključna vprašanja razprave so bila: kako zagotoviti ustrezno avtonomijo raziskovanja in raziskovalnih agencij, kako doseži ustrezno upravljanje sistema raziskav in inovacij ter javnih raziskovalnih organizacij, kako naj se umesti tuji jezik v raziskovalnem procesu in v prijavah na instrumente financiranja in kako zagotoviti ustrezna sredstva za raziskovanje. Pa je sredstev za znanost dovolj? Na deklarativni ravni je področje znanosti in raziskav deležno splošne in široke podpore, tudi ko je govora o finančnih sredstvih. Pri tem Slovenija ni izjema, pri nas se znanost visoko na političnem dnevnem redu nahaja tudi v kontekstu veljavne koalicijske pogodbe.

O pomenu raziskav in inovacij za družbeni in gospodarski razvoj, ter o potrebnih ukrepih na nacionalni in EU ravni, je bilo v zadnjem času izdelanih kar nekaj študij in odmevnih poročil. Skupina mednarodnih ekspertov Evropske komisije, ki jo je vodil prof. dr. Gonzalo Leon, je za Slovenijo v okviru instrumenta “Specific Support to Slovenia – Horizon 2020 Policy Support Facility”, pripravila pregled nacionalnega raziskovalnega in inovacijskega sistema. Študija se je prednostno usmerilana na področje sodelovanja med raziskavami in gospodarstvom, ter internacionalizacijo raziskovalnega področja, kot ključnega procesa razvoja sodobnih raziskovalnih in inovacijskih sistemov. Poleg tega se je študija usmerila tudi na nekatere druge sistemske vidike. Študija je med drugim ugotovila, da je Slovenija prisotna v mnogih mednarodnih znanstveno-raziskovalnih institicij, pri čemer pa je nujno, da s povezovanjem nadaljuje. poročilo izpostavlja, da Slovenija ni zanima za tuje študente, v veliki meri zaradi jezika, kar velja tudi za gostovanja tujih profesorjev. Ravno zaradi navedenega je bilo eno od ključnih priporočil Sloveniji, da intenzivno nadaljuje s procesom internacionalizacije. V skupini ekspertov so tudi prepričani, da se slovenska znanost in raziskovanje premalo povezujeta z gospodarstvom, zato bi bilo slednje smiselno okrepiti. Povzetek ugotovitev in priporočil (ppt)

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je izrazil zadovoljstvo s poročilom in ugotovitvami, ki bodo po njegovem mnenju dobra podlaga za pripravo novega Zakona o znanstveno – raziskovalno dejavnosti. Poudaril je, da je dejstvo, da Slovenija potrebuje nov Zakon o znastveno-raziskovalni dejavnosti. “Nadaljevali bomo tam, kjer je prejšnja ekipa končala delo, saj je predlog v veliki meri že usklajen. Osnovni namen tega zakona je povezati ves intelektualni potencial, ki ga ta država ima. Z zakonom želimo nadgraditi avtonomijo raziskovalnih organizacij, da bi bile pri svojem delu še bolj samostojne. Namen zakona je tudi odpreti znanstvene rezultate, da se znanja lahko nadgrajujejo. Želimo opredeliti javno službo, da bo bolj jasno, kam namenjamo davkoplačevalski denar. Kar zadeva financiranje, je stališče vladne koalicije jasno, zapisano v koalicijski pogodbi, in sicer dvig sredstev na 1 odstotek BDP do leta 2022. Želimo vzpostaviti stabilno, dolgoročno financiranje, da bo razvoj končno šel dalje. Ponovno poudarjam, da se naložbe v znanje in znanost obrestujejo in da bomo le s tem dosegli razvoj celotne družbe,” je v svojem nagovoru poudaril minister dr. Pikalo.

Vir: MIZŠ, 11. 1. 2019

(Skupno 78 obiskov, 1 današnjih obiskov)