Kako naslavljati (ne)enakost v razredu: primeri iz estonske prakse

Na Pedagoškem inštitutu smo skupaj s tujimi partnerji v zadnjih dveh letih sodelovali v projektu BRAVEdu – Odpravljanje tabuja revščine: Naloge in dolžnosti vzgoje in izobraževanja, v katerem smo naslavljali (ne)enakost v izobraževanju. Raziskave namreč kažejo, da ima socialno in ekonomsko ozadje učencev pomembno vlogo pri njihovem izobraževanju in dosežkih, zato je ena glavnih vlog vzgojno-izobraževalnih sistemov opremljanje in opolnomočenje učencev in učenk z veščinami, ki so potrebne za razvijanje njihovih zmožnosti, ne glede na njihovo socialno ozadje. Glede na rezultate raziskave PISA 2016 je Estonija na tem področju zelo uspešna, saj imajo estonski učenci navkljub visokemu odstotku prebivalstva, ki živi v revščini, zelo dobre rezultate. V projektu smo zato obiskali Estonijo in raziskali dobre prakse s tega področja, nato pa smo pripravili priročnik za učitelje in učiteljice, s katerim lahko skupaj z učenci, učenkami in starši posredno in neposredno naslavljajo to problematiko.

BRAVEdu (Breaking the Poverty Taboo: Roles and Responsibilities of Education  Odpravljanje tabuja revščine: Naloge in dolžnosti vzgoje in izobraževanja) je ERASMUS+ KA2 projekt, ki združuje osem partnerskih institucij iz štirih evropskih držav (Hrvaška, Estonija, Severna Makedonija in Slovenija). Glavni cilj projekta je okrepiti zmogljivost šol za podpiranje aktivne participacije učencev iz družin z nizkim socialno-ekonomskim statusom (SES) pri doseganju boljših učnih dosežkov. Ker so v Estoniji glede na rezultate mednarodne raziskave PISA 2016 pri tem zelo uspešni, saj imajo enega najnižjih odstotkov učencev z nizkimi dosežki, visok odstotek rezilientnih učencev ter enega najšibkejših odnosov med dosežki in SES-om, iz katerega prihajajo učenci, smo poskusili opredeliti in analizirati možne politike in prakse v Estoniji, ki podpirajo učence iz družin iz nespodbudnih okolij in so omogočile zmanjšanje učinkov nizkega SES-a na dosežke učencev.

Ena od glavnih ugotovitev na podlagi analize estonskega primera je njihovo izvajanje univerzalnih politik in praks, kot način spopadanja z revščino in njenimi posledicami, ter zagotavljanja večje pravičnosti v izobraževanju. Poleg tega je študijski obisk v Estoniji potrdil, da so predpogoji, potrebni za pozitivno vzdušje v šolah, univerzalni in brezplačni. Prav tako so odvisni od sodelovanja vseh deležnikov v šolskem okolju s posebnim poudarkom na učencih. Že Svetovno poročilo o sreči in blaginji (World happiness and well-being report) je pokazalo, da pri tistih šolah, ki v ospredje postavljajo blaginjo učencev, obstaja večja možnost, da postanejo učinkovitejše, njihovi učenci pa dosežejo višjo izobrazbo in doživijo boljše življenjske dosežke. Kot glavna priporočila iz analitičnega poročila Education and Socio-Economic Status – Estonian Case izpostavljamo:

  • Vzemite avtonomijo, ki jo imate, in jo uporabite odgovorno.
  • Skupno sprejemanje odločitev na ravni vodstva šole je pomemben dejavnik pri ustvarjanju inkluzivnega šolskega okolja.
  • Prizadevajte si za sodelovalne in podporne odnose med vsemi zainteresiranimi deležniki povezanimi s šolo.
  • Učenci naj bodo vključeni v odločitve na ravni šole, še posebej pri tistih, ki se dotikajo šolskega okolja in pravil.
  • Učence spodbujajte pri sodelovanju v obšolskih dejavnosti, tako si bodo okrepili svojo ustvarjalnost in razvijali svoje zmožnosti.
  • Spremljajte individualne potrebe in interese učencev in učiteljev na različnih točkah in ravneh, da bi najbolje podprli razvoj njihovih zmožnosti.

Na podlagi ugotovitev projekta in predhodnih uspešnih praks smo oblikovali tudi priročnik Odpravljanje tabuja revščine: Ustvarjalne ideje za zmanjševanje posledic revščine: Aktivnosti v šoli, ki poleg kratkega pregleda ključnih sporočil analitičnega poročila, vključuje tudi spoznanja predhodnih raziskav, primere dobrih praks različnih osnovnih šol ter raznolike delavnice, ki se jih lahko izvaja z učitelji, učenci ter njihovimi starši. Priročnik zajema teme samorefleksije, pozitivne samopodobe, empatije itd., ter spodbuja k razmišljanju o lastnem odnosu do mladih, saj prispeva k prepoznavanju le-teh kot aktivnih udeležencev v svojih skupnostih, k povečanju odgovornosti učencev za ustvarjanje svojega okolja in sprejemanju odločitev, ki bodo oblikovale njihov svet, kar jih lahko opolnomoči za boljše razumevanje sebe in sveta okoli sebe, z namenom podpore enakosti, tako v razredu, kakor na ravni šole in nenazadnje skupnosti.

Projektni partnerji: Mreža centrov za izobraževalno politiko (NEPC), Pedagoški inštitut, Ljubljana, Slovenija (ERI), Forum za svobodo v izobraževanju, Zagreb, Hrvaška (FFE), Fundacija za izobraževalne in kulturne pobude »Korak za korakom«, Skopje, Severna Makedonija, PRAXIS, Talin, Estonija (PRAXIS), Osnovna šola Dane Krapčev, Skopje, Severna Makedonija, Osnovna šola Tišina, Tišina, Slovenija, Osnovna šola dr. Vinka Žganca, Zagreb, Hrvaška

 

Več informacij o projektu:

Ana Mlekuž, , 01 420 12 51

 

 

 

(Skupno 61 obiskov, 1 današnjih obiskov)