Komisija za ženske v znanosti pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport

Začetek decembra Univerza v Ljubljani (UL) praznuje obletnico njenega delovanja, ki jo vsako leto obeleži s tradicionalnim Tednom Univerze. Tako so prejšnji teden tudi letos potekale različne prireditve in podelitve raznovrstnih nagrad in priznanj. In tu ne morejo prezreti dejstva, da na UL očitno ženske dobivajo nagrade kot odlične študentke, a kasneje zanje postanejo nedosegljive.

Med nadpovprečno nadarjenimi študenti in študentkami, ki so jim letos prvič podelili štipendije Univerzitetne ustanove ing. Lenarčič Milana, ženske celo prevladujejo. Študentke so dobile polovico Prešernovih nagrad za študentska dela na področju znanosti in umetnosti ter polovico svečanih listin za najboljše študijske dosežke. Pri izbranih najodličnejših raziskovalnih dosežkih UL za leto 2017 so raziskovalke kot soavtorice sodelovale pri štirih od skupaj desetih predstavljenih dosežkih, a tu že prevladujejo moška imena.

Senat UL je podelil osem svečanih listin za izjemne pedagoške in raziskovalne dosežke mladim visokošolskim učiteljem in sodelavcem-samo eno ženski. Zlato plaketo, ki jo UL podeljuje za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja in za krepitev ugleda Univerze, je letos prejelo 16 profesorjev UL-samo tri ženske. Rektor UL prof. dr. Igor Papič je podelil štiri nazive zaslužna profesorica in 16 nazivov zaslužni profesor upokojenim učiteljicam in učiteljem UL, ki so pomembno prispevali k razvoju znanstvene ali umetniške panoge ter za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela.

Letos so prvič podelili tudi priznanja strokovnim delavcem Univerze. To priznanje je prejelo 13 žensk in – trije moški!

Ali s(m)o res ženske na UL samo odlične študentke in strokovne sodelavke?

Vzrok za to stanje je verjetno enak, kot ga je Komisija za ženske v znanosti pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport navedla ob nedavni podelitvi letošnjih Zoisovih nagrad, Zoisovih priznanj in Puhovega priznanja (letos sta bili med 29 nagrajenci dve ženski). Tako kot znanstvene sredine ne prepoznavajo in ne priznavajo dosežkov ženskih kolegic, očitno tudi na članicah UL ne opazijo žensk, ki bi pomembno prispevale k razvoju znanstvene ali umetniške panoge ter za predano opravljale pedagoško in mentorsko delo.

Rektor prof. dr. Igor Papič je svojem programu zapisal, da se bo zavzemal »za univerzo za ljudi, v katere je potrebno vlagati, da se bomo vsi počutili kot nepogrešljiv del akademske skupnost«. Upamo, da bo pri teh prizadevanjih uspešen in se bomo tudi ženske počutile nepogrešljive-ne samo kot študentke in strokovne sodelavke, ampak tudi kot visokošolske učiteljice in sodelavke, mentorice, umetnice in raziskovalke.

Morda je korak v to smer že gostovanje ugledne znanstvenice prof. dr. Sandro G. Biedron z Oddelka za elektrotehniško in računalniško inženirstvo na Inženirskem kolidžu Univerze New Mexico, ki bo naslednjem tednu predavala na UL. Upajo, da bo novo vodstvo UL ta obisk izkoristilo tudi za kak nasvet ter razmislek o načinu ocenjevanja, ki ne bo favoriziralo moških. Vsekakor od vodstva UL pričakujejo, da bo prepoznalo zasluge tudi znanstvenicam na UL in vodilo aktivno politiko pri izenačevanju možnosti za oba spola tekom celotne karierne poti, kamor sodi tudi spodbujanje članic UL k nominaciji večjega števila žensk tako za nagrade kot tudi npr. pri izboru večjega deleža mentoric doktorandom in doktorandkam.

Trenutno se na UL po programu Mladi raziskovalci usposablja 181 raziskovalcev in 157 raziskovalk – lahko 157 mladih raziskovalk pričakuje večje prepoznavanje in priznavanje in njihovega dela in dosežkov ali jih čaka usoda predhodnic?

Vir: MIZŠ, 12. 12. 2017

(Skupno 29 obiskov, 1 današnjih obiskov)