Med epidemijo morajo biti dostopne vse vrste pomoči otrokom, opozarjajo strokovnjaki za otroško in mladinsko psihiatrijo. Koliko otrok in mladostnikov je v času epidemije preživelo hujšo stisko ali zbolelo za duševno motnjo, je po njihovem mnenju težko oceniti.
Kako je epidemija vplivala na duševno zdravje otrok in mladostnikov, je odvisno od njihove starosti, vključenost v mrežo vrstnikov, načina izobraževanja šole na daljavo, prilagoditve staršev in širšega okolja na novo situacijo, temperamenta otrok in mladostnikov ter tega, ali so že pred epidemijo imeli duševno stisko ali motnjo ter ali in kako je bila ta obravnavana. Iz pravkar objavljenega poročila izvršnega odbora Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu pa je razvidno, da otroci do desetih let niso imeli večjih težav, starejšim pa je bilo težje.
Na podlagi izkušenj, ki so jih dobili med epidemijo, in strokovnega znanja za morebitni drugi val predlagajo vrsto izboljšav, med drugim tudi pri izobraževanju na daljavo.
V novici SIO z dne 24. 6. 2020 preberite:
- Otroci in mladostniki iz družin brez eksistenčnih skrbi
- Otroci in mladostniki iz disfunkcionalnih družin
- Pregledi na daljavo dobra rešitev
- Posledice epidemije na duševno zdravje
- Predlogi za izboljšave
- Celotno poročilo Izvršnega odbora Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo (.pdf)
