V okviru Sveta EU za konkurenčnost so se v petek, 30. novembra, v Bruslju sestali ministrice in ministri, pristojni za raziskave in inovacije, med njimi tudi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo. Obravnavali so besedilo Uredbe okvirnega programa za raziskave in inovacije 2021-2027 Obzorje Evropa in dali zeleno luč za pogajanja z Evropskim parlamentom.
Po besedah ministra dr. Pikala gre za enega najboljših evropskih programov. V okviru razprave je minister dr. Pikalo poudaril, da je program, kot je zastavljen, “ambiciozen, z njim EU ohranja konkurenčnost v globalnem svetu. Predlagan je v višini 100 milijard evrov, kar je za 20 milijard evrov več kot v programu Obzorje 2020.”
Pozdravljajo, da je znanstvena odličnost eno izmed vodilnih načel predlaganega programa Obzorje Evropa. Poleg tega se strinjajo z usmerjenostjo k učinku, pri katerem Slovenija poleg znanstvenega in inovacijskega učinka izpostavlja tudi pomen kulturnega, družbenega, političnega, organizacijskega, strukturnega in simbolnega ter drugih ravni učinka posameznih podprtih ukrepov.
Po oceni ministra dr. Pikala bi veljalo v uredbi opredeliti način, kako Obzorje Evropa z ukrepi dosega evropsko dodano vrednost in kako prispeva k oblikovanju evropskega raziskovalnega prostora. Slovenija se zato zavzema za spodbujanje sodelovalnih povezav. Od teh je namreč odvisna možnost vključevanja slovenskih raziskovalcev v širši EU kontekst ali pa v nasprotnem, njihova postopna marginalizacija.
Eno najpomembnejših vprašanj za Slovenijo je sodelovanje med Evropsko komisijo in državami članicami pri upravljanju programa. Slovenija ocenjuje, da je predlagan posebni program Obzorja Evrope vsebinsko zelo splošen, saj iz njega ni mogoče dovolj zanesljivo razbrati političnih vsebinskih ciljev.
Države članice bi morale biti v proces priprave strateškega programa vključene na podoben način, kot v obravnavo posebnega programa, saj sta med seboj tudi neločljivo povezana in bi lahko bila združena v enotnem dokumentu.
Minister dr. Pikalo se med drugim zavzema za celovito upravljanje programa Obzorje Evropa, zaradi česar mora biti med njim in sorodnimi programi EU, kot je Digitalna Evropa, vzpostavljena vez, prav tako pa je potrebno v njegovo upravljanje vključiti tudi upravljanje in izvajanje t. i. misij.
Pomembna je tudi tesnejša povezanost družbenih in industrijskih izzivov. Obenem pa premislek o neskladnostih, ki jih je zaznala Slovenija v okviru stebra, poimenovanega Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost.
Na področju spodbujanja prebojnih in prelomnih inovacij se minister dr. Pikalo zavzema predvsem za zapolnitev morebitnih vrzeli v inovacijskem ekosistemu. Zato mora predlagani Evropski inovacijski svet na ravni EU po njegovem mnenju ukrepati v zelo omejenem obsegu in le kadar ima to jasno evropsko dodano vrednost. Slovenija se bo, kot napoveduje minister dr. Pikalo, zavzemala za ohranitev dosedanjih pristopov.
Kot zelo pomemben del programa Obzorje Evropa Slovenija vidi njegov četrti del, za katerega predlagajo, da se preimenuje v »Širjenje udeležbe in krepitev ERA«. To bi poudarilo cilj programa v svoje ukrepe pritegniti čim več akterjev iz vse Evrope.
Vir: MIZŠ, 30. 11. 2018
