Generalna skupščina Združenih narodov je 11. februar razglasila za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. V Sloveniji si prizadevamo ustvariti spodbudno in vključujoče ter etično raziskovalno okolje, ki bo dosledno upoštevalo načela enakosti spolov v znanosti.
V strateških dokumentih s področja znanosti in raziskav se je Slovenija zavezala, da bo odpravila zakonodajne in druge ovire ter uskladila karierne možnosti z načeli enakih možnosti spolov, izboljšala spolno uravnoteženost v odločanju ter okrepila vidik enakih možnosti spolov v vsebinah raziskovalnih programov in projektov.
Napredek pri uresničevanju zadanih ciljev za bolj uravnoteženo in vključujočo znanost na področju enakosti spolov v znanosti je tako v Sloveniji kot tudi v EU še vedno prepočasen. Čeprav je skupno število žensk diplomantk terciarnega izobraževanja v Sloveniji že preseglo število moških diplomantov (v letu 2017 je diplomiralo 54 odstotkov žensk), ter je število doktorandk že skoraj izenačeno s številom doktorandov, pa se v akademski karieri delež žensk zniža na okoli 17 odstotkov. Podoben trend velja v Evropi.
Zato je treba posvetiti skrbno pozornost izgubi žensk na višjih stopnjah znanstvene kariere, kot tudi njihovemu (pre)majhnemu vplivu, ki ga imajo na odločanje v znanosti, tako po vsebinski kot po finančni plati. Pomembno je, da zagotavljamo enake možnosti za oba spola, da se intelektualni potenciali žensk ne bi več pozabljali, ampak bi se izkoriščali za pridobivanje novega znanja in posledično bolj kakovostnega življenja.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v prizadevanjih za spolno uravnoteženost na področju znanosti ustanovilo Komisijo za enake možnosti na področju znanosti. Predseduje ji dr. Andreja Gomboc, ki ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti pravi: “Pri zavzemanju za večjo vlogo žensk v znanosti ne gre le za zagotavljanje enakosti spolov pri razvoju znanstvene kariere. Kot je leta 2016 ob prvem mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti povedala Irina Bokova, generalna direktorica UNESCO-a, danes svet bolj kot kadarkoli prej potrebuje znanost in znanost potrebuje ženske. Z večjo vključenostjo žensk lahko izkoristimo večji del talentov človeštva, ženske pa na marsikaterem področju prinesejo tudi drugačen uvid v znanstvene probleme in pristope k njihovemu reševanju.V Sloveniji imamo nekaj primerov dobrih praks, kot sta na primer podaljšanje statusa mladega raziskovalca ali raziskovalke ter veljavnosti habilitacijskih nazivov za čas porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka. Imamo pa tudi številne primere, kjer lepe besede na papirju še niso zaživele v praksi. Žal imamo marsikje še veliko nezavedne diskriminacije po spolu in dvojnih meril pri vrednotenju dosežkov, kar se odraža v manjšem deležu žensk na višjih položajih, pri vodenju raziskovalnih projektov in programov, pri uglednih priznanjih in nagradah, članstvu v SAZU.”
Pomemben segment enakopravnosti so tudi nagrade. Ministrstvo si že vrsto let prizadeva tako za uravnoteženo sestavo Odbora Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti kot tudi za bolj uravnoteženo podeljevanje teh izjemnih nagrad na področju znanosti. Dejstvo je, da število nagrajenk, kljub primerljivosti znanstveno-raziskovanih dosežkov, vsako leto še vedno močno zaostaja za številom nagrajencev. Z zadovoljstvom pa ugotavljamo, da je bil ob podelitvi nagrad v letu 2018 delež žensk nagrajenk v primerjavi z moškimi kolegi najvišji doslej. Andreja Gomboc pravi: “Ker je nizek delež nagrajenk posledica nizkega deleža žensk med predlaganimi kandidati, v komisiji za enake možnosti v znanosti pozivamo raziskovalke in raziskovalce, da v svojem okolju prepoznajo odlične znanstvenice in jih predlagajo za priznanja in nagrade.”
Za odpravljanje vertikalne in horizontalne neenakosti v Sloveniji je nujno potrebno pospešiti implementacijo načela enakih možnosti ter podpreti strukturne spremembe v institucionalizaciji znanstvenega raziskovanja. Te se morajo odražati v sprejetih programih spodbujanja spolne enakosti v organizacijah, ki financirajo in izvajajo znanstveno-raziskovalno dejavnost. Le tako bomo prispevali k raznolikosti, odličnosti in kakovosti rezultatov, raziskovanje pa se bo tako bolje odzivalo na socialne in družbene izzive. Predvsem pa bomo lahko z izkoristkom celotnega nabora delovne sile in talentov prispevali h konkurenčnosti Slovenije, njeni gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest.
Le znanost, ki bo enakovredna, z enakimi pravicami in možnostmi v družbi za oba spola, se lahko uspešno poveže in odpre družbi ter okolju in z njim uspešno sodeluje.
Vir: ZRSŠ, 10. 2. 2019
