Na spletišču iLibrary OECD je 29. 2. 2019 objavljeno novo poročilo št. 93 serije Pisa in Focus, ki obravnava vprašanje, zakaj se več deklet ne odloči za kariero v naravoslovju Why don’t more girls choose to pursue a science career?. (.pdf, en)
Po podatkih raziskave PISA dečki dosegajo boljše rezultate od deklic v 22 sodelujočih državah in deklice boljše rezultate od dečkov v 19 državah. V ostalih državah razlika ni statistično pomembna. Vendar so dečki relativno uspešnejši pri naravoslovju v 65 od 67 držav, saj so njihovi dosežki boljši od povprečja pri ostalih treh predmetih PISA. Dečki so samozavestnejši pri naravoslovju v 39 državah, širše naravoslovne teme jih zanimajo bolj kot delice v 51 državah.
Razlike, ki analizo obrnejo v prid dečkom, v relativni učni uspešnosti, samozavesti in zanimanju za naravoslovje so povezane z manjšim številom žensk, ki diplomira na področju STEM.
Raziskovalca Gijsbert Stoet in David Geary sta proučevala naravo razlik med spoloma na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM). Analizirala sta dosežke otrok v 68 državah in ekonomijah, ki so sodelovale v raziskavi PISA 2015. Podatke sta dopolnila z indikatorji na ravni države o enakosti med spoloma (Indeks enakosti spolov) in deležem žensk, ki diplomira na področju STEM. Indeks enakosti spolov (podatki 2015) preverja raven zaostajanja deklic in žensk za dečki in moškimi s 14 indikatorji (npr. zaslužek, št. vpisanih v terciarno izobraževanje, pričakovana življenjska doba, št. sedežev v parlamentu). Višje vrednosti posameznega indikatorja pomenijo višjo raven enakosti med moškimi in ženskami. Analiza števila žensk med diplomanti STEM (podatki za obdobje 2012 do 2015) meri delež žensk, ki uspešno zaključijo univerzitetni študijski program na področju STEM med vsemi diplomanti STEM.
Relativni dosežki in akademska uspešnost v raziskavi PISA 2015 se merita na dosežkih učencev pri enem predmetu (matematiki, naravoslovju ali branju) relativno na povprečni dosežek pri vseh treh predmetih. Učenci, ki so uspešni pri naravoslovju, imajo pozitiven relativni dosežek pri tem predmetu (tj. dosežek pri naravoslovju je boljši od povprečja pri vseh treh predmetih). Vsi dosežki so najprej standardizirani v posamezni državi, to pomeni, da so izraženi v enotah, ki ustrezajo skupni variaciji (standardnemu odklonu), zabeleženi v posamezni državi.
Analiza je dala zanimiv rezultat.
Razlika med spoloma v študijah STEM je očitna že med 15-letniki.
Ko sta avtorja analizirala razlike med spoloma v »relativnih dosežkih« ali »uspešnosti« posameznega učenca pri treh predmetih, sta ugotovila, da so dosežki deklic boljši pri branju v vseh državah, medtem ko so dosežki dečkov boljši pri matematiki v vseh državah ter pri naravoslovju v 65 od 67 držav/ekonomij. Torej, dečki so dosegli boljše rezultate pri naravoslovju in matematiki v primerjavi s povprečnim dosežkom pri vseh predmetih, medtem ko so deklice dosegle višje rezultate pri branju. Te razlike so lahko razlog, zakaj se dečki verjetneje kot deklice odločajo za kariero na področju STEM, kljub temu da so skupni dosežki dečkov in deklic podobni: učenci se odločijo za področje študija na podlagi primerljive uspešnosti, ne absolutne. Dekleta so zagotovo lahko enako dobra kot dečki pri naravoslovju, vendar v povprečju so še boljša v branju.
