Na spletišču Eurydice network je s 17. 1. 2019 objavljeno novo poročilo o vključevanju učencev priseljencev v šole v Evropi (Integrating Students from Migrant Backgrounds into Schools in Europe: National Policies and Measures .pdf en).

Slovenija med reprezentativnimi politikami in ukrepi za vključevanje učencev priseljencev v šolo

Slovenija se je uvrstila med deset držav, izbranih za podrobnejši vpogled v politike in prakse vključevanja učencev priseljencev v izobraževanje študije Eurydice za leto 2017/2018. Poročilo Integrating Students from Migrant Background into Schools in Europe (.pdf en) je primerjalna analiza najpomembnejših politik in ukrepov za podporo uspešnemu vključevanju učencev priseljencev v izobraževanje.

Sestavljeno je iz dveh delov:

  1. Pregled politik in ukrepov za vključevanje učencev priseljencev v vseh 42 izobraževalnih sistemih omrežja Eurydice (ISCED 1–3, zajeto je tudi poklicno in strokovno izobraževanje) in
  2. Podrobnejša analiza politik in ukrepov vključevanja, neposredno povezanih s posameznikom v 10 izobraževalnih sistemih, med katerimi je tudi Slovenija (Nemčija – Brandeburg, Španija – Comunidad Autónoma de Cataluña, Francija, Italija, Avstrija, Portugalska, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo – Anglija).

Najpomembnejše ugotovitve iz poročila

V večini držav je delež rojenih v tujini, mlajših od 15 let, manjši od 10 %, v Sloveniji še znatno manjši

V Sloveniji delež oseb, rojenih v tujini, v celotni populaciji sorazmerno nizek (11,9 % populacije). Odstotek oseb, mlajših od 15 let in rojenih v tujini, je daleč pod povprečjem zajetih držav in znaša le 3,7.

V večini držav imajo šoloobvezni priseljeni otroci enake pravice dostopa do izobraževanja in usposabljanja kot vrstniki

V večini evropskih izobraževalnih sistemov imajo šoloobvezni učenci priseljenci enake pravice in dolžnosti kot njihovi vrstniki, rojeni v državi gostiteljici. Le v nekaterih državah je dostop priseljencev različno pogojen glede na pravni status priseljenca (prosilci za azil, dovoljenje za prebivanje itd.)

Finančna sredstva za namen vključevanja otrok priseljencev so umerjena na potrebo po učenju jezika

V skoraj dveh tretjinah izobraževalnih sistemov, tudi slovenskem, se odloča o višini sredstev, dodeljenih za podporo vključevanju, na podlagi števila učencev priseljencev, ki potrebujejo pomoč pri učenju jezika.

Raznolikost oblik podpore ob vstopu v sisteme izobraževanja

Preverjanje znanja novoprispelih učencev priseljencev ob vstopu v sistem ni zelo razširjeno in le redko je izčrpno.

Najpomembnejša merila za razporejanje učencev priseljencev v so:

  1. Starost
  2. Spričevala o predhodnem izobraževanju
  3. Znanje učnega jezika v državi gostiteljici
  4. Rezultati preverjanja predhodno pridobljenega znanja

Starost in spričevalo sta kot merili uporabljena v večini opazovanih držav, redkeje pa sta odločilni merili znanje učnega jezika in rezultati preverjanja predhodno pridobljenega znanja.

Tudi v Sloveniji se pristojni odločajo na podlagi starosti učenca priseljenca, predhodnih spričeval in znanja učnega jezika. Za otroke, ki v Slovenijo pridejo brez dokazil oziroma predhodnih spričeval je za vključitev v srednješolsko izobraževanje zasnovan preizkus znanja, ki pomaga pri njihovem umeščanju v sistem.

V mnogih sistemih novoprispele učence priseljence praviloma pred vstopom v šolo razporedijo v pripravljalne razrede, če nimajo zadostnega znanja učnega jezika, da bi lahko sledili rednemu pouku. Le na Češkem, Slovaškem in Škotskem ter v Latviji in Črni Gori namestijo vse novoprispele priseljence neposredno v redne oddelke.

Pripravljalnice, ki jih zaznamuje ločenost priseljenske populacije od ostalih šolajočih, v različnih sistemih lahko trajajo različno dolgo, nekatere obsegajo le učenje učnega jezika, druge pa široko paleto predmetov, ki jih sicer poučujejo v šoli. V Sloveniji se šoloobvezni otroci priseljenci vključijo v t. i. pripravljalnice, ki trajajo največ 20 ur, nato nadaljujejo z rednim poukom.

Dodatne ure učnega jezika

V vseh izobraževalnih sistemih v Evropi, razen v Združenem kraljestvu, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji, so sprejeli predpise in/ali priporočila o dodatnem pouku učnega jezika. Te ure se lahko izvajajo med ali po pouku.

Stalni profesionalni razvoj učiteljev

V Sloveniji in 21 drugih izobraževalnih sistemih organizirajo ali podpirajo dejavnosti stalnega profesionalnega razvoja, v katerih učitelji pridobijo kompetence, potrebne za poučevanje učencev v učnem jeziku, ki ga ti ne obvladajo.

Pouk maternih jezikov

Pouk maternih jezikov v poročilu zavzema pomembno mesto. V Sloveniji in 12 drugih izobraževalnih sistemih so s predpisi ali priporočili uredili pouk maternih jezikov na šoli, ki je v Evropi sicer le redko pravica učencev. Pogosto veljajo za izvedbo pouka maternih jezikov posebni pogoji, na primer dovolj številčno izražen interes. Glede zahteve po usposobljenosti učiteljev maternih jezikov se sistemi med seboj zelo razlikujejo, tako lahko ponekod poučujejo ljudje brez kvalifikacije ali pa učitelji, ki so kvalifikacijo za poučevanje pridobili v drugem sistemu. V Sloveniji učitelje maternih jezikov zagotavljajo narodne skupnosti, katerih pripadniki so izrazili interes po poučevanju.

Medkulturna vzgoja

Medkulturna vzgoja je lahko eno izmed načel v izobraževanju, medpredmetna tema ali vsebina določenih učnih predmetov. V vseh sistemih pod drobnogledom, razen portugalskem, je medkulturna vzgoja del nacionalnega kurikula. V Sloveniji, Franciji in v Združenem kraljestvu se poučuje pri različnih predmetih, predvsem državljanski vzgoji.

V skoraj polovici od 42 izobraževalnih sistemov kompetenčni okvir za začetno izobraževanje učiteljev vključuje kompetence, potrebne za medkulturno vzgojo, kot so: poučevanje v raznolikih, medkulturnih učilnicah in/ali obravnava diskriminacije in pristranskosti do kulturno in jezikovno različnih otrok. V 34 sistemih lahko eno ali obe kompetenci učitelji pridobijo tudi med dejavnostmi stalnega profesionalnega razvoja.

Celosten pristop do otroka

Politike in ukrepi na področju učne pomoči so pogosto usmerjene na učne dosežke in ne na socialne in čustvene potrebe učencev priseljencev.

V 33 izobraževalnih sistemih, tudi Sloveniji, so sprejeli predpise in/ali priporočila o zagotavljanju učne pomoči. V večini teh sistemov je učna pomoč na voljo vsem učencem, ki jo potrebujejo, med njimi tudi učencem priseljencem in ne gre za ukrepe osredotočene zgolj na priseljence. Tudi učna pomoč v okviru za učence neobveznih šolskih dejavnosti je pomembna in v petih od desetih sistemov so te dejavnosti pedagoško vodene in usmerjane. V Sloveniji sta to podaljšano bivanje in dopolnilni pouk.

V Sloveniji in Italiji so ukrepi učne pomoči večinoma usmerjeni na dosežke, vendar vključujejo tudi obliko socialne podpore, ki jo dobijo učenci priseljenci od vrstnikov, mentorja ali pomočnikov učiteljev.

V večini izobraževalnih sistemov spodbujajo razvoj socialno-čustvenih kompetenc in zagotavljajo psiho-socialno podporo vsem učencem, tudi učencem priseljencem. V sedmih od desetih izbranih sistemov, razen Nemčije (Brandenburg), Italije in Švedske, te teme obravnavajo v šoli. Praviloma so dejavnosti in ukrepi politik, ki se nanašajo na psiho-socialno podporo, namenjeni vsem učencem, tako vključujejo tudi učence priseljence, niso pa zasnovani posebej z mislijo na to ciljno skupino.

Podpora učiteljem pri zagotavljanju celostnega pristopa do učencev

Po podatkih študije učitelji v 28 evropskih izobraževalnih sistemih nimajo zadostnih kompetenc za delo v raznolikih in medkulturnih učilnicah. Kompetenčni okviri za začetno izobraževanje učiteljev v sedmih od desetih sistemov izpostavljajo spretnosti, potrebne za poučevanje učencev priseljencev. Samo v Sloveniji in na Portugalskem poleg splošnega poznavanja medkulturne dimenzije in zmožnosti poučevanja v medkulturnih učilnicah kompetenčni okvir vključuje celostno obravnavo in zadovoljevanje potreb učencev priseljencev.[1] Dejavnosti stalnega profesionalnega razvoja v šestih od desetih izbranih sistemov, tudi slovenskem, naslavljajo tako učne kot socialno-čustvene potrebe učencev z migrantskim ozadjem.

Vključevanje ravnateljev, staršev in drugih akterjev iz lokalne skupnosti

Samo v polovici vseh izobraževalnih sistemov, tudi slovenskem, nudijo podporo ravnateljem za uspešno vključevanje učencev priseljencev.

V večini izobraževalnih sistemov spodbujajo vključevanje staršev v šolo in posredovanje staršem informacij o učnih dosežkih otrok. Med desetimi sistemi pod drobnogledom samo v Sloveniji in Španiji z namenom spodbujanja telesnega, kognitivnega, socialnega in čustvenega razvoja otrok ter naslavljanja psiho-socialnih težav uradni dokumenti določajo, da je treba starše informirati in obenem tudi omogočiti, da aktivno participirajo.

Nacionalno poročilo v skladu s skupno metodologijo omrežja Eurydice, ki je podlaga za nastanek primerjalne študije, so pripravile sodelavke MIZŠ: Barbara Kresal Sterniša, Saša Ambrožič Deleja, obe Eurydice Slovenija, ter dr. Stanka Lunder Verlič in Mija Javornik.

Povzetek pripravila Saša Ambrožič Deleja

 

 

[1] Podatek o zahtevanih kompetencah za slovenske učitelje je povzet iz Meril za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev, ki so bila še v veljavi do 15. 3. 2018, torej  v referenčnem letu poročanja 2017/2018.

 

 

(Skupno 181 obiskov, 1 današnjih obiskov)