Page 25 - BROSURA_vzgoja in izobrazevanje v RS

Basic HTML Version

SREDNJEšolsko IZOBRAŽEVANJE
25
SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE
Po obveznem devetletnemu osnovnošolskem izobraževanju sledi neobvezno
srednješolsko izobraževanje. Traja od 2 do 5 let, vanj vstopajo generacije otrok,
stare praviloma 15 let.
Poglavitni cilji srednješolskega izobraževanja v Sloveniji so omogočiti:
splošno izobrazbo in pridobitev poklica vsemu prebivalstvu,
čim večjemu deležu prebivalstva čim višje ravni ustvarjalnosti,
čim večjemu deležu prebivalstva čim višjo raven izobrazbe ter
vključevanje v procese evropskega povezovanja.
Srednješolsko izobraževanje se deli na:
• splošno izobraževanje
, kamor spadajo različni štiriletni programi
splošne in strokovne gimnazije (
gimnazija in klasična gimnazija;
tehniška, ekonomska in umetniška gimnazija različnih smeri
) in enoletni
maturitetni tečaj, ter
• poklicno in strokovno izobraževanje
, kamor spadajo izobraževalni
programi različnih vrst zahtevnosti, in sicer: programi nižjega (2 leti) ter
srednjega poklicnega izobraževanja (3 leta), ki se zaključijo z zaključnim
izpitom, ter srednjega strokovnega izobraževanja (4 leta), poklicno-
tehniškega izobraževanja (2 leti po končanem programu srednjega
poklicnega izobraževanja) in poklicnega tečaja (1 leto), ki se prav tako
zaključijo s poklicno maturo.
Srednješolsko izobraževanje je v šolskem letu 2013/14
izvajalo 110 javnih
srednjih šol (organiziranih kot enovite srednje šole ali šolski centri) ter
6 zavodov za mladostnike s posebnimi potrebami
. Šole lahko izvajajo
programe iste ali različnih vrst na eni ali več zahtevnostnih ravneh. Javne
srednje šole so lahko organizirane kot enovite organizacije, lahko pa so zaradi
programske razvejenosti oziroma velikosti, merjene s številom oddelkov in dijakov,
organizirane kot šolski centri z več šolami kot organizacijskimi enotami.
Sistem
srednjega šolstva je
centraliziran
; o ustanavljanju in financiranju šol,
sprejemanju in razmeščanju izobraževalnih programov se odloča na nacionalni
ravni. Šole in učitelji pa so avtonomni pri konkretizaciji učnih vsebin, izbiri metod
poučevanja, kadrovanju in urejanju delovnih razmerij. Za vpis novincev si morajo
šole pridobiti soglasje ustanovitelja.