Oddelek za evalvacijske študije Univerze Cambridge je sredi novembra objavil natančno analizo problematike angleškega nacionalnega kurikuluma (“Could do better: using international comparisons to refine the National Curriculum in England“), s katero poskušajo razložiti, zakaj je toliko drugih držav uspešnejših v mednarodnih primerjavah, kot je Anglija. Razpravo o posodabljanju nacionalnega kurikuluma želijo umestiti v mednarodni kontekst. Države z izobraževalnimi sistemi, ki dajejo najboljše rezultate, pravijo, so se zavestno odločile, da bodo spremljale svoj razvoj glede na mednarodne ciljne kazalnike, se učile druga od druge in se nenehno preizpraševale, kako naj pomagajo otrokom k večji uspešnosti.

Tim Oates, direktor skupine za evalvacijsko raziskovanje in razvoj, je ob analizi “Could do better“, dejal, da je treba pri uporabi kazalnikov za primerjanje z najuspešnejšimi sistemi zelo paziti, da ne bi delali napak s poskusi prenašanja rešitev iz drugih, povsem različnih kulturnih okolij. Preprosto prenašanje šolskih praks iz drugih izobraževalnih sistemov bi bilo povsem napačno. “Nacionalnega kurikuluma – njegove oblike in vsebine – namreč ni mogoče obravnavati brez povezave z določenimi dejavniki, ki imajo vsak svoje razvojne značilnosti, so pa med seboj soodvisni. Če izvzamemo enega, ne da bi upoštevali vseh drugih, se lahko sistem hitro znajde v težavah.”

Tim Oates šteje med tako imenovane “kontrolne dejavnike” za primerjavo nacionalnega kurikuluma z rešitvami v drugih državah, naslednje:

  1. vsebino kurikuluma (posebnosti nacionalnih kurikulov, učbeniki, delovni zvezki …)
  2. sistem ocenjevanja in pridobivanje kvalifikacij
  3. nacionalno ogrodje kvalifikacij – oblikovanje sistema (poti do izobrazb, razvrščanje kvalifikacij)
  4. inšpekcijski nadzor
  5. pedagoško izobraževanje
  6. profesionalni razvoj učiteljev (ravni in narava strokovne usposobljenosti)
  7. razvoj šol
  8. šolski sistem (struktura in velikost šol, faze izobraževanja)
  9. socialni ukrepi v oporo šolskemu sistemu (socialno in zdravstveno varstvo, izobraževanje)
  10. financiranje
  11. vodenje in upravljanje (koliko avtonomije, koliko neposrednega nadzora)
  12. preverjanje odgovornosti
  13. pogoji za nadaljevanje izobraževanja in izbirni postopki

Avtorji gradiva z naslovom “Could do better: using international comparisons to refine the National Curriculum in England” ugotavljajo, da je vsako spreminjanje kurikuluma precej “sofisticiran podvig”, ki pa še ne zagotavlja uspešnega izobraževanja.

Oglejte si: Could do better: using international comparisons to refine the National Curriculum in England together with the Secretary of State’s foreword (pdf).

Viri: Velika Britanija, Ministrstvo za izobraževanje in Cambridge Assessment site, 18. 10. 2010

 

Ob vsaki reviziji nacionalnega kurikuluma v Angliji je bila razprava, o čem naj bi se otroci učili. Je Anglija v tem živahnem sporu edinstvena? QCDA (Qualifications and Curriculum Development Agency) je nedavno naročila enoti za pedagoško informacijsko raziskovanje NFER (National Foundation for Educational Research), naj poskusi ogovoriti na to vprašanje in  pregleda načine spreminjanja kurikulov drugih držav.

Na spletni strani INCA najdete pregled sprememb in razvoja kurikulov v 23 državah (Curriculum review in the INCA countries (*.pdf)). Dobili boste tudi odgovore na vprašanja o tem, kdaj so bili  kurikuli spremenjeni, kaj se je spreminjalo in zakaj, ter kako dosledno so bile spremembe postopno uveljavljene. NFER ugotavlja, da je bila le v šestih državah (od 23) prenova kurikulov načrtovana. V drugih državah so bili razlogi za spreminjanje kurikulov: politične spremembe sistemov (sprememba vlade), uravnoteženje ali zmanjšanja obsega zaradi kritik o preobremenjenem kurikulu (kar naj bi omogočilo večjo kakovost) ter tako imenovana “modernizacija”, ki vključuje spretnosti za življenje v 21. stoletju.

(Skupno 20 obiskov, 1 današnjih obiskov)