Splošna učinkovitost evropskega sistema izobraževanja in usposabljanja se je sicer izboljšala, vendar je napredek počasen, zato večina zastavljenih reform za leto 2010 ne bo doseženih, ugotavlja Evropska komisija v svojem poročilu o napredku pri doseganju lizbonskih ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja – kazalniki in primerjalni kriteriji za leto 2009. Zaradi gospodarske recesije so reforme in trajne ciljno usmerjene naložbe v sisteme izobraževanja in usposabljanja še nujnejše pri spopadanju z gospodarskimi in socialnimi izzivi, poudarja evropski komisar za izobraževanje usposabljanje, kulturo in mlade Maroš Šefčovič.

Komisija je poročilo o napredku k lizbonskim ciljem predstavila Svetu ministrov EU za izobraževanje in kulturo na zasedanju 26. novembra.

Direktorat za izobraževanje in kulturo pri Evropski komisiji je objavil tudi novo zloženko s podatki o uspešnosti držav pri doseganju zastavljenih ciljev iz strategije Izobraževanje in usposabljanje 2010. Temeljni cilji so:

  1. Zmanjševanje odstotka tistih, ki imajo težave z bralno pismenostjo (Znižanje deleža tistih 15-letnikov, ki imajo težave z branjem za 20%)
  2. Zmanjševanje osipa (Delež mladih v starosti od 18-24 let, ki zapustijo izobraževanje naj ne presega 10%)
  3. Doseganje višje srednje izobrazbe (85% evropskih 22-letnikov naj ima doseženo višjo srednjo izobrazbo)
  4. Povečevanje števila diplomantov s področja matematike, narovoslovnih znanosti in tehnologije (Povečanje za 15%, zmanjševanje razlike med spoloma)
  5. Povečevanje deleža odraslih, ki se vseživljenjsko izobražujejo (vsaj 12,5% delovno aktovne populacije v starosti med 25 in 64 let naj bi bilo vključenih v procese vseživljenjskega učenja)

Kljub napredku je očitno, da štirje od petih zastavljenih ciljev v letu 2010 ne bodo doseženi. Določen napredek je bil dosežen pri ciljih doseganja višje srednje izobrazbe, zmanjševanja osipa in povečevanja deleža odraslih v vseživljenjskem učenju, nazadovanje pa je očitno pri cilju izboljšanja bralne pismenosti mladine, saj je Evropska unija, gledano v celoti na tem področju celo nazadovala.

V povprečju EU bo dosežen le cilj povečanja števila diplomantov matematike in naravoslovja. Za Slovenijo to ne velja, saj v letih od 2000 do 2007 beležimo le 8,3% porast diplomantov na teh področjih.

Glede na zastavljene cilje se je Slovenija dobro odrezala na področju udeležbe odraslih v vseživljenjskem učenju ( 13,9% v letu 2008) in pri doseganju višje srednje izobrazbe, saj je v letu 2008 kar 90% 22 letnikov dosegalo višjo srednjo izobrazbo, kar nas uvršča neposredno za vodilne Poljsko, Češko in Slovaško. Slovenija se v evropski vrh domnevno uvršča tudi  pri kazalniku zmanjševanja deleža mladih v starosti od 18 do 24 let, ki izobraževanje zapustijo prezgodaj. V letu 2008 naj bi ta odstotek v EU znašal  v povprečju 14.9%, v Sloveniji pa le 5.1%. Uvrstitev na vrh je “domnevna”, ker gre v Sloveniji gre za oceno deleža, saj nimamo natančne statistike osipa.

Seveda obstajajo tudi pozitivne plati razvoja izobraževalnih sistemov od leta 2000, piše v svojem sporočilu za javnost Evropska komisija. EU beleži napredek pri vključevanju malčkov v predšolsko vzgojo in izobraževanje, doseganju višje izobrazbene strukture prebivalstva, povečevanju mobilnosti študentov v terciarnem izobraževanju in uvajanju zgodnejšega poučevanja tujih jezikov.

 

 

Več>>

MEMO/09/520 : Pogosta vprašanja: Poročilo o napredku pri izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje za leto 2010“

Evropska komisija: Napredek pri doseganju lizbonskih ciljev v izobraževanju in usposabljanju – kazalci in primerjalni kriteriji, poročilo za leto 2009

Skupno poročilo Sveta in Komisije o napredku pri izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“

Zloženka: Pet primerjalnih kriterijev za evropsko izobraževanje [s specifičnimi podatki po državah]

Evropska komisija: Evropska strategija in sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju

 

 

 

 

 

 

(Skupno 3 obiskov, 1 današnjih obiskov)