Prihodnost Evrope bo zaznamoval tako imenovani ‘trikotnik znanja’, pravijo v  sporočilu konference, ki je bila v začetku septembra v okviru švedskega predsedovanja v Gothenburgu. Trendi v praksi pa kažejo, da se gospodarsko vplivne mednarodne organizacije zavzemajo za restriktivnejše politike financiranja visokega šolstva in da države iščejo zasebne vire financiranja ter vpeljujejo različne načine razbremenjevanja javnih financ.

Uredila: Tatjana Plevnik

‘Trikotnik znanja’ označuje interakcijo med področji, pomembnimi za prihodnji razvoj družb, to je med izobraževanjem, raziskovanjem in inovativnostjo. Evropsko visoko šolstvo naj bi pri tem imelo kar se da pomembno vlogo ustvarjanja in razširjanja novega znanja, pomembnega za razvoj gospodarstev in družb, ter povezovanja izobraževanja, raziskovanja in inovativnosti s širšo skupnostjo. Države članice naj bi vodile politike spodbujanja sodelovanja med univerzami, raziskovalnimi inštituti, gospodarskimi družbami in javnimi zavodi. Med pomembnimi sporočili konference je tudi zaveza, da “financiranje aktivnosti visokega šolstva, znanosti in inovativnosti ne sme trpeti zaradi recesije, temveč se mora v času krize celo povečati”. Drugo pomembno sporočilo pa pravi, da ” naj bi visokošolske institucije razvile posebne strategije za odstranjevanje ovir pri mobilnosti strokovnjakov med akademskim, gospodarskim in drugimi družbenimi sektorji. Mobilnost znotraj ‘trikotnika znanja’ naj bi postala eden izmed pogojev za zaposlovanje in napredovanje visokošolskih učiteljev in raziskovalcev …”

Več>> o ‘trikotniku znanja’
Več >> o konceptualizaciji inovativnosti >> Background Paper on Innovation – izvleček.

Trendi v praksi kažejo, da  se gospodarsko vplivne mednarodne organizacije zavzemajo za restriktivnejše politike financiranja visokega šolstva in da države iščejo zasebne vire financiranja ter vpeljujejo različne načine razbremenjevanja javnih financ.

Viri v University World News poročajo, da OECD denimo toplo priporoča Islandiji, da razmisli o uvedbi šolnin za študij na javnih univerzah, saj naj bi edinole na ta način preprečili ukinjanje študijskih programov in oddelkov. Svoja priporočila utemeljuje s trditvijo, da se tudi v drugih državah, ki so povečale šolnine in omogočile študijska posojila, vpis ni “bistveno” zmanjšal. Svetovna organizacija ponuja Islandiji za zgled Švedsko in Finsko, ki “… sta sposobni izboljšati učinkovitost študija (več diplomantov) in hkrati zmanjšati ceno … .” Zdaj islandska vlada dejansko razpravlja o uvedbi šolnin na svojih javnih visokošolskih institucijah in o diferenciranem določanju cene študija glede na kakovost. Predlog je, da bi sedanjih 7 visokošolskih institucij združili v dve veliki univerzi, znotraj katerih bi se programsko sorodni oddelki med seboj tesneje povezali ali celo združili, univerzi pa bi se delovno (projektno in finančno) povezali tudi z raziskovalnimi inštituti in zasebnim sektorjem. Eksperti predlagajo vladi, da naj dosedanji natečajni sistem financiranja raziskovalne dejavnosti  zamenja z ekspertnim sistemom, v katerem bi bila za pridobitev finančnih sredstev pomembna merila rezultat, kakovost in odgovornost za vpeljavo novosti v prakso.

Na Finskem, kjer so pravkar sprejeli nov zakon o visokem šolstvu (julij 2009), s katerim so omogočili univerzam  večjo avtonomijo (poslej bodo samostojne pravne osebe) in jih materialno okrepili, se niso odločili za uvedbo šolnin za dodiplomski študij, saj te”niso v tradiciji brezplačnega študija v skandinavskih državah”. Vendar pa jih ravno tako pesti finančna kriza, zato so v zakon vgradili temelje za razvoj “podjetniške kulture” v visokem šolstvu. Zakon jim zdaj dovoljuje, da se samostojno dogovarjajo o skupnih raziskovalnih in študijskih projektih z zasebnim sektorjem. Visokošolski sektor je zakon močno podprl in v parlamentu je bil brez težav sprejet. Niso pa pričakovali, da bo ministrstvo za finance takoj vključilo visokošolske institucije na seznam davčnih zavzancev. Pred tem so bile namreč vse institucije (tudi univerze), ki so se financirale iz javnih sredstev, oproščene vseh davčnih obveznosti. Po novem bodo morale visokošolske institucije, ki jim zakon omogoča podjetniško delovanje, čeprav bodo še vedno večinoma financirane iz javnih sredstev, plačevati davek na dobiček. Tako utegnejo postati visokošolske institucije v resnici nov vir financiranja državnega proračuna.
Več >> o novem finskem zakonu o univerzah

Drug finančni vir, na katerega Finci računajo, pa je povečanje “izvoza” finskega izobraževalnega uspeha, ki vključuje med drugim razvijanje močne osrednje univerze (združitev več manjših). Ta naj bi dosegla raven najboljših svetovnih univerz. Nadaljevali bodo z intenzivno internacionalizacijo študija  in razvijanjem različnih strategij privabljanja tujih študentov. Univerze bodo za tuje študente organizirale predavanja v angleščini  ali drugem tujem jeziku, lahko se bodo dogovarjale o posebnih študijskih aranžmajih in sklepale pogodbe z institucijami v državah nečlanicah EU/EEA; študentom iz teh držav bodo lahko zaračunavale šolnino za redni študij; povečale bodo mobilnost visokošolskih učiteljev, ekspertov, raziskovalcev in študentov.
Več >> o strategiji internacionalizacije visokega šolstva

Šolnine za tuje študente (iz držav nečlanic EU/EEA) namerava vpeljati tudi Švedska. Že v letu 2010 bodo tuji študenti morali plačati prijavnino, v letu 2011 pa  zelo verjetno  tudi šolnino (do največ 8.500 evrov  oziroma  11.500 ameriških dolarjev), navaja University World News.

Irska, ki ocenjuje, da doživlja krizo še močneje kot druge države, je že morala znižati plače in zvišati davke, pripravlja pa tudi restrikcije v sferi izobraževanja. Racionalizacija dela in zmanjšanje zaposlenih v visokem šolstvu bosta med neizogibnimi ukrepi, ki bodo doleteli tudi vse državne agencije. Minister za šolstvo in znanost  je že povedal, da si  davkoplačevalci ne morejo več privoščiti brezplačnega visokega šolstva. Irska je sicer ukinila šolnine sredi 90-tih, zdaj pa načrtuje, da jih bo bodisi ponovno vpeljala ali pa uvedla sistem solidarnosti, po katerem bodo morali diplomanti,  ko se bodo zaposlili, vplačevati poseben prispevek v “visokošolsko blagajno” kot povračilo za študij. Zaenkrat se visokošolski  minister zavzema za drugo izbiro, minister za finance pa za vnaprejšnje plačilo, saj bi se v nasprotnem primeru študenti lahko izogibali plačilu.
Vir >> University World News

V Združenem kraljestvu so vodilni gospodarstveniki pozvali k zvišanju šolnin ter k odpravi nekomercialnih študentskih posojil.  Avstrijci razmišljajo o možnostih, da bi vpeljali sistem plačevanja kompenzacij države, ki sprejema manj avstrijskih študentov kot jih študira v Avstriji.
Vir: Eurydice Extranet; Question/Answer Scheme

Po drugi strani pa se je junija (2009) v Nemčiji kanclerka Angela Merkel dogovorila z deželnimi vladami, da bodo zagotovili 18 milijard evrov za financiranje treh programov izobraževanja-razsikovanja-inovativnosti do leta 2019, in sicer za paket programov: ‘Visokošolski dogovor’, ‘Pobuda za odličnost’ ter ‘Pobuda za znanost in inovativnost’. Dve tretjini stroškov bo zagotovila zvezna vlada, eno tretjino pa deželne.
Več >> o načrtovanem financiranju svežnja programov

V programu ‘Visokošolski dogovor’ je predvideno financiranje dodatnih 275.000 vpisnih mest na univerzi, povečan obseg raziskovalne dejavnosti univerz (učiteljev in študentov) in financiranje dodatnih raziskovalnih projektov, ki jih bo odobrila Nemško raziskovalno združenje. To pomeni, da bodo na voljo dodatna sredstva  poleg tistih za redno raziskovalno dejavnost. V tistih deželah, kjer pričakujejo zmanjšanje vpisa novincev, bodo še naprej zagotovili financiranje v enaki vpišini kot doslej, da bodo ohranili vpisne kapacitete za naslednja leta. Zvezna vlada bo zagotovila univerzam sredstva za povečan vpis študentov vnaprej, poračun z deželnimi proračuni glede na dejansko stanje pa se bo opravljal po koncu obračunskega obdobja. Namen je spodbuditi dežele, da se potrudijo privabiti k vpisu čimveč študentov, zagotoviti pogoje (prostor, oprema, novi učitelji) zlasti za študij naravoslovja in tehnologije ter povečati število žensk med visokošoloskimi učitelji in na vodilnih delovnih mestih. Sredstva za dodatno raziskovalno dejavnost  bodo namenjena za financiranje univerzitetnih raziskovalnih centorv in raziskovalnih projektov, ki se izvajajo v sodelovanju znanosti in gospodarstva.
Več>> o ‘Visokošolskem dogovoru’

Visoko šolstvo in znanost sta med finančnimi prioritetami tudi v Franciji. Predsednik Nicolas Sarkozy je v svoji predvolilni kampaniji (2007) obljubil povečano financiranje visokega šolstva, “da bi na ta način oborožil Francijo v svetovni bitki za inteligenco”. Vendar  pa se bo visokošolski sektor v letu 2009 kljub temu moral sprijazniti z izgubo 900 delovnih mest.  Politika vlade v letu 2009 je, da se polovice delovnih mest, ki se izpraznijo zaradi  upokojevanja, ne nadomesti z novimi zaposlitvami (ena izmed dveh oseb, ki se upokojita, ne dobi nadomestila). Vendar sta visokošolski in raziskovalni sektor tu nekoliko na boljšem: ukinilo naj bi se samo eno od 12 izpraznjenih delovnih mest. Med finančnimi prioritetami ministrstva za šolstvo in znanost pa so naslednje:
– zvišati motivacijo mladih, da bi si izbrali kariero visokošolskega učitelja: zato naj bi zvišali plače in pokojnine za visokošolske učitelje ter vpeljali sodelavce za pomoč učiteljem; 
– razpoloviti osip študentov iz prvega v drugi letnik: 50% generacije naj bi si pridobilo diplomo prve stopnje (bachelor’s equivalent);
– povišati proračunska sredstva na študenta za 6%: povišati šolnine, posojila in nujno študentsko pomoč; več študentskih bivalnih in prehranskih kapacitet in izboljšan dostop do študijskih prostorov za študente s posebnimi potrebami;
-povečati avtonomijo univerz;
– obnoviti in posodobiti visokošolske zgradbe in opremo: dodatna sredstva za 10 najuspešnejših visokošolskih projektov vzpostavljanja vrhunskih študijsko-raziskovalnih kampus centrov, ki bodo sklenili partnerstva z zasebnim sektorjem;
– dodatno financiranje prioritetnih raziskovalnih področij (okolje, kmetijstvo in biološka raznovrstnost; zdravje in okolje; podnebne spremembe in z njimi povezana področja);
– davčne olajšave za zasebni sektor, ki vpeljuje raziskave in razvoj in ki sklepa partnerske pogodbe z javnim raziskovalnim in izobraževalnim sektorjem.
Več >> o finančnih prioritetah francoskega visokega šolstva

(Skupno 16 obiskov, 1 današnjih obiskov)