Leta 2006 je finsko ministrstvo za izobraževanje začelo uresničevati Nacionalni program ukrepov za preprečevanje osipa. Med ukrepi je tudi Projekt prilagodljivega osnovnošolskega izobraževanja JOPO (Flexible Basic Education).
Projekt JOPO pomaga mladim ljudem dokončati obvezno izobraževanje in jim omogoči nadaljnje šolanje. V njem uporabljajo nove načine poučevanja, prilagojene učenčevim individualnim potrebam, ki vključujejo aktivno učenje, delo v majhnih skupinah, usposabljanje v delovnih in drugih nešolskih okoljih. Pri tem sodeluje več vrst strokovnjakov in se vzpostavlja kar najtesnejše sodelovanje med domačim in šolskim okoljem. JOPO osnovnošolski pouk je organiziran v majhni skupini, ki jo skupaj vodita učitelj in še en pedagoški strokovnjak (mladinski pedagog, skupnosti pedagog (socialni pedagog) ali pomočnik za otroke s posebnimi potrebami). Učenci se udeležujejo posebnih oblik pouka, ki je načrtovan posebej zanje; za razvijanje timskega in skupnostnega duha so pogosto organizirane ekskurzije ali je kako drugače poskrbljeno za skupno bivanje učencev. Pri tem se učenci učijo z odkrivanjem in preizkušanjem v tesnem medsebojnem sodelovanju. Najpogosteje spodbudi starše in učence k vpisu v JOPO skupino nizka motiviranost učencev za učenje in slabši učni uspeh; vse to je pogosto združeno še z drugimi težavami v družinski ali življenjski situaciji. Učenci v JOPO skupinah imajo različne psihosocialne probleme. Med njimi je tudi nadpovprečno velik delež otrok iz enostarševskih družin.
Evalvacija projekta 2007-2008 je pokazala, da je zelo učinkovit. Skoraj 90% vključenih učencev je izboljšalo svoje učne dosežke, zmanjšalo se je izostajanje in povečala motivacija za učenje. Učenci in njihovi starši so ocenili, da je k temu najbolj pripomoglo delo v majhnih skupinah, osebna zavzetost učitelja in individualno vodenje. Različne uporabljene metode so dale približno enake rezultate; razlike v uspešnosti so pripisali dejavnikom iz učenčevega okolja in njegovi specifični življenjski situaciji. Večina občin je kljub vse težjim materialnim okoliščinam projekt vpeljala v svoje osnovne šole, in sicer kot obliko dodatne pomoči učencem z učnimi težavami. Ko bo projekt uspešno kočan, bodo model vpeljali v vse osnovne šole kot del rednega osnovnošolskega programa. Pričakujejo, da bo to povratno vplivalo na sedanjo predmetno organiziranost pouka in na strukturne vidike (učitelji, oddelki, skupine, urniki).
Več o tekočih reformah v finskem izobraževalnem sistemu >>