Finski zavod za šolstvo (Finnish National Board of Education) je izdal evalvacijsko poročilo o znanju učencev v 9. razredu osnovne šole (preizkusi znanja so potekali na vzorcu šol v letih 1998 in 2004). Med predmetnimi področji preizkusov so bili: matematika, materni jezik s književnostjo, naravoslovje, angleščina na začetni stopnji in švedščina na višji stopnji.

Avtorji poročila ugotavljajo, da kljub temu, da je kakovost finskega izobraževanja, kot se izkazuje v mednarodnih primerjavah, visoka in stabilna, obstajajo razlike med občinami in šolami, ki vplivajo tudi na učni uspeh učencev. Čeprav med regijami po uspehu učencev ni  velikih razlik v znanju, pa so te znotraj regij, med občinami in šolami. Razlike izhajajo predvsem iz raznolikih pristopov lokalnih oblasti do šol, ko te spodbujajo učenje s primerno organizacijo pouka in materialno opremljenostjo.

Finsko Ministrstvo za šolstvo je že v razvojnem načrtu 2003 – 2008 opozarjalo na nevarnost tako imenovanega medgeneracijskega izključevanja, ko posledice socialne in kulturne prikrajšanosti ene generacije avtomatično prenašajo na mlajšo generacijo. Finska želi še naprej utrjevati mednarodni sloves države, ki skrbi za izenačevanje izobraževalnih možnosti mladih, zato je v Razvojni strategiji izobraževanja do leta 2015 ponovno poudarila velik pomen politik enakosti in izenačevanja možnosti v osnovnem šolstvu.

Povečano financiranje izobraževanja je ena od možnosti, pravijo, ki pa je zelo draga, če ni ciljno usmerjenega vlaganja. Ker se šole in občine  v svojih materialnih možnostih zelo razlikujejo, je ustrezna rešitev ‘pozitivna diskriminacija’ v financiranju. Zato naj se majhnim občinam zagotavlja  finančna pomoč za posebne namene, ki jo te nato po svoji presoji razdeljujejo šolam. Še učinkovitejši ukrep – vsaj tako si obetajo – naj bi bil v vzpostavitvi posebnih sistemov strokovne pomoči učencem na šolah, s pomočjo katere bi poskušali izboljšati učne zmogljivosti pri prikrajšanih učencih. Tudi osnovni programi predšolske vzgoje so oblikovani tako, da učitelji sistematično razvijajo temeljne kompetentnosti otrok že pred vstopom v šolo (zlasti učenje učenja, socialne spretnosti, spoštovanje drugačnosti). Temeljni cilj programa priprave na šolo je izenačevanje startnih možnosti otrok. Program osnovne šole omogoča diferenciacijo učencev s poudarkom na pomoči učno šibkejšim učencem. Zgodnje odkrivanje učnih težav učencev je nadvse pomembno, zato naj bi finski zavod za šolstvo izdelal ustrezno diagnostično gradivo in ga razširil na šole.

Ministrstvo in zavod skupaj razvijata sistem kakovosti šol, ki naj bi med drugim omogočil tudi  razvoj posebne podporne strukture za zgodnje odkrivanje učnih težav, ustrezen program izobraževanja in kvalifikacije za strokovnjake. S tem namenom – kot nekakšen mehak sistem povratnih informacij o uspešnosti učenja in poučevanja – naj bi tudi razširili vzorčne preizkuse znanja učencev še na nižje razrede.

Več>> Finish National Board of Education – Thematic approaches to equality and equity in basic education

(Skupno 18 obiskov, 1 današnjih obiskov)