Norveška pričakuje poročilo, na katerem bo utemeljila kurikularno reformo izobraževanja. Norveška vlada je namreč junija 2013 imenovala odbor z nalogo oceniti, kako predmetni kurikuli v primernem in sekundarnem izobraževanju odgovarjajo na zahteve po kompetencah, ki jih bosta potrebovala tako trg dela kot družba v prihodnosti.  Rok za oddajo zaključnega poročila je 15. junij 2015, vendar je odbor izdal tudi vmesno poročilo o izhodiščih in prvih izsledkih svojega dela.

Vmesno poročilo, ki so ga predstavili septembra 2014 obsega analize:
•    zgodovinskega razvoja predmetov v šoli
•    primerjavo predmetov (predmetnikov in kurikulov) s predmeti v podobnih državah
•    poročila in priporočila nacionalnih in mednarodnih deležnikov glede prihodnjih kompetenc, ki naj bi jih učenci pridobili v primarnem in sekundarnem izobraževanju, ker jih bodo potrebovali na delovnih mestih in za aktivno vključevanje v družbo. 

Odbor izhaja iz širokega razumevanja termina kompetence, ki vključuje kognitivne in praktične, pa tudi socialne in čustvene vidike učnega procesa pri učencih.

Poudarki vmesnega poročila slonijo na z raziskavami podprtih izhodiščih za reformo:
•    da je treba pri učencih spodbuditi poglobljeno učenje v nasprotju s površinskim učenjem, saj ima poglobljeno učenje (deep learning) dolgoročen učinek na razvoj učencev, tako njihovih znanj disciplin kot zmožnosti interdisciplinarnega povezovanja, in omogoča napredek ob vloženem učenčevem naporu;
•    da se znanja, spretnosti in kompetence učencev se razvijajo v prepletu akademskih, socialnih in emocionalnih vidikov učenja. Socialni in čustveni vidiki lahko pozitivno prispevajo k učnim izidom v šoli;
•    da obstaja jasna povezava med socialnimi in čustvenimi kompetencami učencev in tem, kako uspešni so v nadaljnjem življenju;

Odbor ugotavlja, da so mnogi učni predmeti vsebinsko izjemno široko zasnovani in da širina predmetne usmeritve predstavlja velik izziv za osredotočanje na poglobljeno učenje, s tem pa tudi zavira akademski napredek učencev.

Nadalje odbor ugotavlja, da je potrebno prenoviti sistem preverjanja in ocenjevanja znanja, saj mora biti ta namenjen podpori doseganju učnih ciljev. Sistem preverjanja in ocenjevanja mora odsevati širino zastavljenih ciljev v izobraževanju.

Odbor tako napoveduje, da bo v zaključnem poročilu ocenil potrebe po prenovi učnih načrtov predmetov in prestavil priporočila o tem, ali bi bilo treba posamezne predmete združiti ali celo ukiniti, da bi pripravili prostor za uvedbo novih. Prav tako bo zaključno poročilo vsebovalo premislek o tem, ali je treba prevetriti odnos med šolskimi predmeti in akademskimi disciplinami ter kako v šolo pripeljati področja znanja, ki ne temeljijo na znanstvenih disciplinah, pa so za proces učenja vseeno potrebna. Ocenili bodo tudi, kako so generične kompetence že doslej vključene v nacionalne predmetne kurikule ter pripravili predlog, ali in kako nameniti kompetencam, kot so kritično mišljenje, kreativnost, sodelovalno delo, reševanje kompleksnih problemov in znanstveno raziskovalni pristopi in metodologija, več pozornosti v šoli. Ocenili bodo, katere so tiste kompetence (npr. metakognicija in samoregulacija), ki lahko pripomorejo k učenju in kasnejšemu uspehu v življenju, in kako lahko postanejo konstanten element bodočega nacionalnega kurikula. Preučili bodo tudi, kako lahko okrepijo šolsko delo na področju socialnih in čustvenih kompetenc in kako naj se ti nastavki prelijejo v sistem preverjanja in ocenjevanja.

Povzetek vmesenega poročila je objavljen tudi v angleškem jeziku. 

Vir>> Novica Eurypedie

(Skupno 5 obiskov, 1 današnjih obiskov)