Po dveh letih javnih posvetovanj so na Poljskem zasnovali zakonske spremembe visokošolskega sistema. Potrebo po spremembah so narekovale številne zahteve samega visokošolskega sektorja kot tudi potreba po uskladitvi nacionalnega sistema z rešitvami Evropskega visokošolskega prostora EHEA (European Higher Education Area).

Prva faza prenove je že zaključena; konec aprila 2010 so sprejeli zakone o reformah sistema financiranja izobraževanja in dopolnila k zakonoma Act on Higher Education in Act on the Academic Degrees and Academic Title, Art Degrees and Title. Strateški cilji pa so objavljeni v dokumentu »Poland 2030. Developmental Challenges«.

Z reformami visokošolskega sistema želijo zmanjšati slabosti sedanjega sistema; te so:
– v sistemu financiranja ni mehanizma, ki bi spodbujal kakovost izobraževanja in raziskovanja,
– nizka stopnja internacionalizacije študija (malo tujih študentov),
– neprimerna struktura področij študija,
– zapletena pot do znanstvene kariere,
– vodenje univerzitetnih institucij, ki ne omogoča močnega položaja v mednarodnem prostoru,
– in šibka povezava med univerzitetnimi institucijami in družbenim ter ekonomskim okoljem.

Za večjo učinkovitost predlagajo:
– zmanjšanje števila študentov na visokošolskega učitelja – habilitiranega doktorja,
– zmanjšanje števila visokošolskih učiteljev, ki delajo preko polnega delovnega časa,
– povečanje števila študentov, vpisanih v brezplačni študij,
– povečanje števila državnih dotacij, ki jih visokošolske institucije lahko pridobijo na razpisu,
– in izboljšanje položaja poljskih univerz na evropskih in svetovnih lestvicah.

Predlagane spremembe temeljijo na treh stebrih:

  1. UČINKOVIT MODEL UPRAVLJANJA VISOKEGA ŠOLSTVA
  2. DINAMIČEN MODEL AKADEMSKE KARIERE
  3. UČINKOVIT MODEL ŠTUDIJA

1) Učinkovit model upravljanja visokega šolstva

Da bi zagotovili boljše pogoje za delovanje univerzitetnih institucij in bolje izkoristili šolski potencial, je treba nujno razširiti njihovo avtonomijo tudi na določanje vsebin študijskih programov, predvideti načine zagotavljanja kakovosti in okrepiti povezovanje visokošolskih institucij z zunanjim okoljem.

Strateški cilji vladne politike, povezani z upravljanjem visokega šolstva, so:

  1. razdelitev visokošolskih institucij na elitne, ki bodo konkurenčne najboljšim evropskim institucijam in bodo podpirale družbeno-ekonomski razvoj, še posebno na makro ravni, in poklicne visoke šole, ki bodo zadovoljevale lokalne in regionalne potrebe;
  2. povečanje avtonomije pri razvijanju visokošolskih didaktičnih pristopov in upravljanju s šolskimi viri;
  3. uveljavljanje financiranja po opredeljenih nalogah in spodbujanje kulture pridobivanja subvencij na razpisih za državne in zasebne institucije; in
  4. poudarjanje rezultatov delovanja univerz, še posebno kakovostnih znanstvenih raziskovanj in didaktičnih dosežkov.

Orodja, s katerimi bodo uresničevali cilje:

  • financiranje s ciljem izboljšanja kakovosti (povečanje števila doktorskih štipendij, dodatno financiranje najboljših oddelkov, vpeljava mehanizmov zagotavljanja kakovosti),
  • širitev avtonomije na ravni programov (univerze bodo opredeljevale svoja študijska področja samostojno; z izjemo reguliranih poklicev),
  • za boljšo izrabo raziskovalnega in didaktičnega potenciala bodo visokošolske institucije regulirale varstvo intelektualne lastnine in sprejele pravila za komercializacije raziskovalnih rezultatov,
  • za integracijo v družbeno in ekonomsko okolje bo z zakonom uveljavljena pravica do študija z udeležbo potencialnih delodajalcev in do študija na podlagi napotila delodajalca; med merili za ugotavljanje kakovosti bodo tudi stiki s socialnimi partnerji, poklicne visoke šole bodo morale imeti organe, v katerih bodo predstavniki družbe in gospodarstva,
  • vzpostavitev mehanizma za izbiro najboljših oddelkov, ki bodo pridobili status vodilnih nacionalnih znanstvenih centrov (Krajowe Naukowe Ośrodki Wiodące – KNOW) na področjih humanistike, družboslovja, naravoslovja, tehnologije, medicine, okoljskih ved, kmetijstva in gozdarstva ter umetnosti ,
  • spremembe upravnih struktur državnih univerz,
  • optimizacija metod sodelovanja med predstavniškimi in nadzornimi strukturami; članstvo v strokovnih organih bo omejeno na največ dva mandata; vpeljano bo postopno povečano vključevanje predstavnic žensk v strokovne organe; prepoved članstva v več organih hkrati, vključno s svetovalnimi telesi ministra.

2) Dinamičen model akademske kariere

Na Poljskem je pot, po kateri je mogoče napredovati v akademski karieri, dolga, vsebuje več ravni in preveč formalnosti. Kljub številnim doktoratom ali habilitacijam je le malo mednarodno priznanih prispevkov (citiranih doktorskih del ali registriranih patentov). Zato bi želeli sistem napredovanja poenostaviti in napraviti preglednejšega.

Strateški cilji vladne politike, povezani z dinamičnim modelom akademske kariere, so:

  1. poenostavljena pot akademskega napredovanja za doseganje višjih ravni in znanstvenih naslovov; ti predstavljajo motivacijo in podporo akademskemu razvoju
  2. uveljavitev postopkov razpisov za imenovanje na akademske položaje, odpiranje institucij za zaposlitev tujih znanstvenikov
  3. izboljšanje delovanja glavne komisije za stopnje in naslove*, ki bo uveljavljala pravila akademskega napredovanja in imela vse zaupanje znanstvenega okolja
*central commision for degrees and titles

Orodja, s katerimi naj bi uresničevali cilje:

  • zvišanje zahtevnosti za pridobitev doktorata; pogoj za vpis v doktorski študij bo vsaj ena objava v znanstveni reviji ali v recenziranem poročilu mednarodne znanstvene konference; kandidati bodo lahko pripravili in zagovarjali doktorsko disertacijo v tujem jeziku; spletna objava doktorskega dela in njegove recenzije bo obvezna,
  • poenostavitev in skrajšanje habilitacijskih postopkov, odprt dostop do vseh informacij o prosilčevih dosežkih; obvezna obrazložitev odločitve o habilitaciji,
  • spodbujanje zaposlovanja priznanih tujih znanstvenikov in domačih znanstvenikov, ki prihajajo iz tujine; možnost zaposlitve tudi brez habilitacijskega postopka),
  • uveljavljanje preglednih postopkov pridobivanja znanstvenih naslovov,
  • izboljšanje politike zaposlovanja na univerzah; omejevanje dela nad polnim delovnim časom; vpeljava centralnega registra znanstvenih in pedagoških delavcev in obvezna evalvacija njihovega dela na vsaki dve leti,
  • večja preglednost delovanja glavne komisije za stopnje in naslove.

3) Učinkovit model študija

Znanje je najdragocenejša dobrina države. Nekateri poljski študentje pa se zaradi revščine, pomanjkanja kulturnega kapitala ali geografske oddaljenosti še vedno srečujejo s preprekami pri dostopanju do študija. Po drugi strani članstvo Poljske v EU študentom omogoča možnost izbire študija v tujini, le malo tujih študentov pa se odloča za študij na Poljskem. Zato je pomembno izboljšati konkurenčnost poljskih visokošolskih institucij in uskladiti nacionalni sistem visokega šolstva z rešitvami evropskega visokošolskega prostora EHEA.

Strateški cilji vladne politike, povezani z učinkovitostjo modela študija, so:

  1. širitev dostopnosti študija, še posebno za socialno šibkejše študente,
  2. zagotovitev boljših študijskih pogojev za najbolj nadarjene študente,
  3. internacionalizacija študijskega procesa in
  4. poudarjanje pomembnosti študentov, kandidatov za doktorski študij in njihovih predstavniških teles.

Orodja, s katerimi naj bi uresničevali cilje:

  • večja preglednost vpisovanja, odprava dvojnega vpisa, finančna pomoč socialno šibkim študentom,
  • boljša priprava diplomantov na potrebe trga dela, zaposlovalci bodo lahko napotili kandidate na določen študij, vpeljava instituta zagovornika pravic diplomantov,
  • internacionalizacija študija: študij, ki se bo izvajal tudi v tujih jezikih, bo pridobil boljšo evalvacijsko oceno, in
  • vpeljava posebnih storitev za pomoč študentom in ureditev varstva njihovih pravic.

Sprejeti so bili naslednji predlogi za deregulacijo:

  1. statutov univerz ne bo več sprejemal minister ali ministrstva,
  2. institucije ne bodo več potrebovale soglasja ministra za urejanje študija,
  3. organizacijske enote, nastale z združevanjem drugih temeljnih organizacijskih enot visokošolske institucije, ne bodo potrebovale soglasja ministra za razvoj določenega študijskega področja, če bodo o tem soglašale že temeljne organizacijske enote,
  4. novih delitev temeljnih organizacijskih enot visokošolske institucije ne bo potrjeval minister, če bodo izpolnjevale določene pogoje,
  5. razdelitev pristojnosti med visokošolskim senatom in rektorjem bo opredeljena v statutih visokošolskih institucij,
  6. osebe, ki so pridobile diplomo v drugih državah OECD, EU ali EFTA, ne bodo potrebovale dodatnega formalnega priznavanja; stopnja izobrazbe bo priznana že na podlagi zakona,
  7. veljavnost licence za ustanovitev in delovanje regionalne oz. lokalne visokošolske institucije bo podaljšana na nedoločen čas na podlagi zakona,
  8. pravice za uporabo nazivov »university« in »technical university« bodo podrobneje opredeljene, njuna uporaba pa prožnejša,
  9. minister ne bo več izdajal soglasij k dogovorom o skupnem študiju in izdajanju skupne diplome (joint degrees),
  10. za izvajanje podiplomskega študija – četudi gre za študijska področja, ki niso tipično v domeni visokošolske institucije – ne bo več treba pridobiti mnenja Splošnega sveta za znanost in visoko šolstvo in soglasja ministra za visoko šolstvo, razen če bo šlo za področje študija, ki ga že izvaja določena organizacijska enota;
  11. če bo visokošolski oddelek študij organiziral v prostorih izven svojega sedeža, vendar znotraj svojega mestnega okoliša, ne bo potreboval soglasja za ustanovitev organizacijske enote na novi lokaciji.

Rešitve bodo stopile v veljavo 1. oktobra 2011.

Vir: Polish Ministry of Science and Higher EducationChanges in the Higher Education System in Poland (pdf), 1. 10. 2010

(Skupno 14 obiskov, 1 današnjih obiskov)