Univerze skandinavskih držav v 2011 čakajo intenzivne reforme, predvsem spremembe upravljanja, kar vključuje spremembe v izvršilnih odborih in njihovi povezavi z vlado.

Danska: Njihove univerze so od leta 2003 ustanove zasebnega prava, njihovi zaposleni pa niso več vladni uslužbenci. Na univerzi v Kopenhagnu je med 11 člani upravnega odbora šest zunanjih, večinoma predstavnikov industrije in družbe. Odbor imenuje rektorja. Dekana in vodje kateder ne volijo več sodelavci, ampak jih imenuje rektor. Namen te reforme je povečati aktivnost univerz in izboljšati sodelovanje z industrijo. Univerze se z ministrstvom za izobraževanje dogovorijo za petletno pogodbo, v kateri se določijo obseg programa in roki za izvedbo. Večji del stroškov še vedno plačuje vlada iz letnega proračuna.

Finska: Januarja 2010 je uveljavila nov univerzitetni zakon, podoben kot na Danskem. Poleg tega je vlada povečala možnosti donacije zasebnih partnerjev in industrije. Ti lahko z donatorskim programom prispevajo do 250.000 €, oproščenih taks, vlada pa prispeva še dodatnih 250 %.

Norveška: Prvotne pobude za spreminjanje zakona o univerzah, s katerimi so želeli preoblikovati univerze v ustanove zasebnega prava, niso bile uspešne. Prav tako je bil leta 2008 zavrnjen predlog reforme za združitev univerz. Kljub temu imajo norveške univerze danes več avtonomije pri odločanju o strateških prioritetah, oblikovanju in sprejemanju študijskih programov in vpisu študentov kot danske.

Švedska: V začetku januarja 2011 so sprejeli nov zakon, ki univerzam omogoča, da same odločajo o svoji notranji organizaciji in razporejanju akademskega osebja. Doslej je o tem odločala vlada.

Vir: University World News, 9. 1. 2011

(Skupno 5 obiskov, 1 današnjih obiskov)