V Bruslju je 10. 2. 2012. potekalo 3144. zasedanje Sveta Evropske unije v formaciji Izobraževanje, mladina, kultura, šport (Svet EYCS). Tokratno zasedanje, ki je bilo namenjeno samo področju izobraževanja, je vodila danska ministrica za izobraževanje in otroke ga. Christine Antorini. Slovensko delegacijo je vodil namestnik stalnega predstavnika RS pri EU g. Uroš Vajgl, zasedanja pa sta se za Slovenijo udeležila še Roman M. Gruden (MŠŠ) in svetovalka za področje izobraževanja, mladine in športa na SPBR Maja Mihelič Debeljak. Komisijo je tekom celotnega zasedanja zastopala komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade ga. Androulla Vassiliou.

Skupno poročilo Sveta in Komisije za leto 2012 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – “Izobraževanje in usposabljanje v pametni, trajnostni in vključujoči Evropi”

Maja 2009 so ministri, pristojni za izobraževanje, sprejeli Sklepe o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020), s katerimi so opredelili prednostna področja na področju izobraževanja za obdobje 2009–2011 in postavili referenčna merila, ki naj bi jih države članice (DČ) v povprečju dosegle do leta 2020. Izvajanje politik in spodbujanj na opredeljenih prednostnih področjih je razdeljeno na obdobja, prvo obdobje je potekalo od 2009 do 2011.

Svet je tako na zasedanju sprejemal skupno poročilo Sveta in Komisije za leto 2012 o izvajanju ET 2020 v prvem obdobju strateškega okvira (2009–2011). Poročilo vključuje oceno napredka na ključnih področjih politike v prvem obdobju, navaja primere dobrih praks in pomanjkljivosti v posameznih DČ. Ker je strategija ET 2020 fleksibilna, da se lahko sproti prilagaja novim razmeram v družbi, skupno poročilo tudi predlaga nove prednostne naloge Unije na področju izobraževanja in usposabljanja za obdobje 2012–2014. Prednostne naloge so predvsem namenjene še večji podpori doseganju skupnih ciljev strategije Evropa 2020.

Skupno poročilo navaja mešano sliko napredka na šestih področjih, na podlagi česar je predsedujoča sklenila, da je potrebno storiti še več predvsem na zmanjšanju zgodnjega opuščanja šolanja, povečanju mednarodne učne mobilnosti ter izboljšanju zaposljivosti vseh, ki zaključijo šolanje na katerikoli stopnji.

Komisarka Vassiliou je poudarila pomen poročila s treh vidikov: poročilo predstavlja opis napredka v ET 2020 v zadnjih treh letih, navaja, kaj vse je v kratkem še potrebno izboljšati in hkrati poudarja potrebo prilagajanja sistemov izobraževanja in usposabljanja novim razmeram v družbi. Ministre je obvestila o tem, da so predsedniki vlad na januarskem neformalnem srečanju Evropskega sveta sklenili, da je potrebno posodobiti sisteme izobraževanja in usposabljanja ter uvesti ustrezne reforme za še večji prispevek tega področja pri okrevanju po finančni krizi v Evropi.

Komisarka je sporočila še, da se moramo zavedati, da je sedaj čas, da izobraževanje in usposabljanje odigra pomembno vlogo in predlagala, da v politični razpravi na zasedanju Sveta v maju ministri izmenjajo izkušnje in predloge o prispevku izobraževanja in usposabljanja k evropskemu semestru.

Prav tako je opozorila na dragocene informacije o sistemih izobraževanja in usposabljanja, ki so na voljo prek omrežja Eurydice, kjer je bilo pred kratkim vzpostavljeno spletno orodje Eurypedia.

Nizozemska (NL) je v kratki razpravi sporočila, da meni, da je poročilo pomembno in ga je potrebno podpreti. Strinja se, da imamo skupne cilje, ki so opredeljeni kvantitativno, a je hkrati izrazila potrebo po opredelitvi tudi kakovostno opredeljenih ciljev. Svoj dosedanji zadržek je predstavnik NL obrazložil z mnenjem, da je 13 prednostnih področij v danih razmerah preširoko zastavljenih. Morali bi se bolj osredotočiti na najpomembnejše cilje in ukrepe za izhod iz krize. Predlagajo še, da bi bila potrebna razprava o načelih oblikovanja prednostnih področij in da bi v prihodnje želeli razpravo o prednostnih področjih tudi na ministrski ravni.

Švedska (SE) je mnenje NL podprla in dodala, da bo preveliko število prednostnih področij povzročilo drobljenje ukrepov po posameznih DČ, kar bo posledično povzročilo slabše možnosti za učinkovito uporabo odprte metode komunikacije (OMK). Prav tako podpirajo predlog o tem, da bi o prednostnih področjih morali razpravljati na ministrski ravni.

Svet ministrov je tako soglasno sprejel skupno poročilo.

Strategija Evropa 2020 – prispevek izobraževanja in usposabljanja k zmanjševanju brezposelnosti mladih

Predsedujoča je v uvodu razprave opozorila na zadnje podatke o brezposelnosti mladih in sporočila, da se je PRED na podlagi Letnega pregleda rasti za leto 2012 in Evro plus pakta odločilo za politično razpravo ministrov o vlogi izobraževanja in usposabljanja pri reševanju visoke brezposelnosti mladih v EU. Danes je na trgu dela EU brez dela 22 % (5 milijonov) mladih med 15. in 24. letom starosti. V nekaterih DČ ta odstotek celo dosega 50 %, kar je izjemno zaskrbljujoče. 28 % med njimi je dolgotrajno brezposelnih. Še posebej izstopata dve skupini mladih, in sicer:

  • mladi, ki so sistem izobraževanja in usposabljanja zapustili brez ustreznih kvalifikacij in
  • mladi, ki so izobraževanje uspešno zaključili, a ne morejo najti zaposlitve.

Predsedujoča je pozvala ministre k skupnim prizadevanjem, da bi z nacionalnimi reformami poskrbeli za več praktičnih vsebin v izobraževanju, k večjemu obsegu prakse, pripravništva in predvsem k lajšanju prehoda iz sistema izobraževanja na trg delovne sile.

Komisarka Vassiliou je pozdravila pobudo PRED za razpravo o reševanju brezposelnosti mladih, ki je prišla na dnevni red ob pravem času. Tudi predsedniki vlad DČ so se na neformalnem zasedanju Evropskega sveta odzvali na 5 mio mladih brezposelnih v EU tako, da so pozvali k ukrepanju. Naloga za področje izobraževanja in usposabljanja je pripraviti kratkoročne, hitre ukrepe in vzporedno razvijati dolgoročne ukrepe, ki bodo na daljši rok preprečevali tako visoko stopnjo brezposelnost mladih. Ker je število brezposelnih mladih v tem trenutku res pereče, je EK po Evropskem svetu januarja že začela mobilizirati sredstva in pripravljati posebne ukrepe za hitro zmanjšanje brezposelnosti mladih v najbolj kritičnih osmih DČ. Finančna kriza je dodatno pokazala na pomanjkljivosti obstoječih evropskih izobraževalnih sistemov, ki zahtevajo kritičen pregled in nove pristope. Za spodbujanje dolgoročnejših ukrepov je ključnega pomena razprava na zasedanju in razvoj podpornih aktivnosti pri posodabljanju izobraževalnih sistemov v vseh DČ. Na januarskem Evropskem svetu so se predsedniki držav dogovorili, da je potrebno prav v vseh DČ posodobiti sisteme izobraževanja v podporo mladim.

Komisarka je dodatno spodbudila DČ k polni uporabi vseh evropskih orodij in ukrepov za spodbujanje pridobivanja dodatnih spretnosti in praktičnih znanj (npr. Leonardo da Vinci in Erasmus kot tudi strukturnih skladov). Ob koncu je komisarka ministre še enkrat pozvala k pregledu nacionalnih sistemov izobraževanja, preverjanju njihove fleksibilnosti in k prenovi v sodelovanju s poslovnim sektorjem. Z ukrepanjem bodo ministri za izobraževanje lahko naslednjemu Evropskemu svetu in evropskemu semestru jasno sporočili, da je kakovostno izobraževanje predpogoj za zaposlovanje in gospodarsko rast.

Predsedujoča je v nadaljevanju najprej povabila k besedi štiri ministre (CY, D, IE in SK), ki so izpostavili svoje nacionalne aktivnosti za reševanje brezposelnosti mladih, nato pa pozvala tudi vse ostale ministre k razpravi z odgovorili na vprašanje: “Katero enotno politično pobudo na področju I&U naj bi sprejeli v letu 2012 na nacionalni ravni ali na ravni EU, da bi se učinkoviteje soočili s trenutno visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi ter zagotovili, da družbene posledice krize za mlade ne bi bile tako pereče?”

Ciprski minister (g. George DEMOSTHENOUS) je v predstavitvi o prednostnih temah v izobraževanju poudaril predvsem kakovost izobraževalnih sistemov ter zmanjšanje števila mladih, ki pred zaključkom zapustijo šolanje. Le-ti mladi so v veliki meri prihodnji brezposelni državljani.

Nemški (DE) minister (g. Helge BRAUN) je v svoji predstavitvi predvsem poudaril pomen poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki mora biti dobro praktično podprt. V DE (kot tudi na Danskem) je več kot 60 % dijakov in študentov v pisanih v poklicne in strokovne šole, kjer je na vseh ravneh pomembno praktično usposabljanje. V preteklosti so ugotovili, da večina mladih, ki je zaključila izobraževanje, ni bila pripravljena na delo, zato so na vse ravni poklicnega in strokovnega izobraževanja uvedli praktično usposabljanje v podjetjih in šolskih laboratorijih. Minister je predstavil sistem dualnega izobraževanja v DE, kjer v tesnem sodelovanju med politiko, šolo in gospodarstvom, dosegajo dobre rezultate v boju proti brezposelnosti mladih in na splošno (brezposelnost mladih v DE znaša 8 %, kar je med najmanj v EU).

Irski minister (g. Ruairi QUINN) je poudaril, da je Irska (IE) ena od držav, kjer je porast brezposelnosti mladih v času krize med največjimi (z 9 % na 29 %), s čimer se skušajo spopadati s številnimi ukrepi na vseh nivojih izobraževanja v povezavi s področjem zaposlovanja. V času gospodarske rasti so imeli na IE polno zaposlenost in mnogo mladih se je pri 16 letih brez zaključene izobrazbe zaposlilo in so relativno dobro zaslužili. V gospodarski krizi so številna podjetja propadla in mnogi nekvalificirani mladi so se znašli brez dela. IE se predvsem osredotoča na to, kako te ljudi motivirati, da se vrnejo v sistem izobraževanja in usposabljanja. Glede na potrebe na TDS (npr. pomanjkanje delavcev na področju IT), v sodelovanju z zaposlovalci sproti pripravljajo skrajšane intenzivne programe usposabljanja v trajanju približno 35 tednov, kjer posameznik 1/3 šolanja opravi v učilnici, 1/3 v šolski delavnici in 1/3 v podjetju.

Kot zadnji od štirih uvodničarjev je Slovaški (SK) minister (g. Eugen JURZYCA) poudaril nezanimanje mladih za strokovno in tehnično izobraževanje v primerjavi z družboslovjem. Tudi na SK so skušali uvesti dualni sistem, ki ni dobro zaživel predvsem zaradi nezanimanja zaposlovalcev. Ker je na SK nesorazmerje vpisanih na družboslovje in naravoslovje ter tehnične vede veliko, so se odločili za izvedbo projekta neposrednega informiranja. V javnosti so objavili podatke, iz katerih šol je največ brezposelnih. Zbrali in objavili so podatke o tem, kako hitro po zaključku posamezne šole so diplomiranci zaposljivi in celo koliko zaslužijo v prvih letih. S tem ukrepom skušajo vplivati na povečanje vpisa na poklicne in strokovne šole.

Slovenija (SI) je poudarila, da je pri boju proti brezposelnosti mladih velikega pomena povezovanje različnih ukrepov in področij, saj en sam ukrep ni dovolj. SI je s 15 % med 9 DČ z najnižjo stopnjo brezposelnih mladih. Prav tako je v odstotku tistih, ki predhodno zapustijo šolanje med najuspešnejšimi in tudi pri številu mladih z dokončano terciarno izobrazbo je nad povprečjem EU. Kljub vsem trem kazalcem pa SI po podatkih raziskave Urada RS za mladino že od leta 2000 zaznava porast brezposelnih mladih, zato je pomen lažjega prehoda iz sveta šolanja v svet zaposlitve za SI ključen. SI je v tesni povezavi s politiko zaposlovanja pripravila številne ukrepe in projekte na področju poklicnega usmerjanja mladih, podjetništva, uvajanja pripravništva in praktičnega usposabljanja na srednješolski in višješolski ravni. Prav tako je SI dobro izkoristila evropske programe mobilnosti za prakse (program Vseživljenjsko učenje) in podpira predlog uredbe Erasmus za vse v novi finančni perspektivi. Pri spodbujanju podjetij, da bi aktivneje sodelovali v procesu izobraževanja SI ni bila dovolj uspešna, zato še posebno pozorno posluša navedbe primerov dobrih praks drugih DČ.

V razpravi ministrov velja izpostaviti še primer Avstrije (AT), ki je pri učinkovitem zaposlovanju mladih po zaključku šolanja med najuspešnejšimi v EU (le 4 % mladih je brezposelnih). V AT dajejo največji pomen poklicnemu in strokovnemu izobraževanju in usposabljanju, v te programe je vpisanih kar 80 % celotne populacije (so prvi med OECD državami v tem kriteriju). Njihov uspešen model temelji na treh stebrih: (1) zagotavljanje kakovosti in privlačnosti poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, (2) ustrezno razmerje med izobraževanjem v učilnici in praktičnim usposabljanjem v podjetju (na nižji poklicni, srednješolski tehnični ter višje- in visokošolski ravni je velik del izobraževanja namenjen ustreznemu kakovostnemu praktičnemu usposabljanju) in (3) zagotovilo za mlade, da bodo po ustreznem izobraževanju lahko dobili zaposlitev. Kot najuspešnejša DČ pri prehajanju med področjem izobraževanja in področjem zaposlovanja AT želi igrati tudi svetovalno vlogo pri pripravi ukrepov na nivoju EU in/ali v posameznih DČ.

Iz razprave, ki so se je udeležili predstavniki vseh DČ in Hrvaška (HR), lahko ugotovimo, da so odzivi na brezposelnost mladih zelo različni in da ni mogoče pričakovati enotnih ukrepov in poenotenja sistemov. Glede na predstavljene primere pa lahko ugotovimo, da imajo nekateri skupne značilnosti. Poleg tega, da se je večina DČ strinjala, da ni možno govoriti o enem samem ukrepu, temveč je potrebno ukrepati na različnih področjih in nivojih, so številne DČ menile, da je potrebno več narediti na zagotavljanju kakovosti izobraževanja in usposabljanja (AT, SE, CZ, ES, GR, LT). Številne DČ poudarjajo pomen dobrega poklicnega usmerjanja mladih od zgodnjih let dalje (MT, BG, EE, SI, CZ). FI, FR, HU in SE pa so dodatno menile, da je potrebno že na osnovnošolski ravni gojiti vrednostni sistem poklicev in poklicne kariere. Dobra vzajemna povezava izobraževalnih organizacij z gospodarstvom je ključnega pomena za uspešno izobraževanje za poklic so menili predstavniki NL, CZ, LV, RO, SI, AT, DE in drugi.,V mnogih državah so pripravili programe za spodbujanje prakse pri delodajalcih, uvajanje vajeništva in dualnega sistema (FR, DK, SE, EE, ES, PT, AT, DE, IE). Številne DČ pripravljajo posebne ukrepe za znižanje zgodnjega opuščanja šolanja (BG, SE, ES, PT) in se zavzemajo za boljše priznavanje znanj, pridobljenih na z neformalnim in priložnostnim učenjem (EE, AT, SI).

DČ so poudarile tudi pomen evropskih orodij za spodbujanje mednarodne učne mobilnosti in mobilnosti za pridobivanje praktičnih znanj, vključno s pridobivanjem drugih kompetenc (IT, SI, FR, LI, EE, ES, RO) in pozdravile nov predlog uredbe programa Erasmus za vse.

V zaključku je PRED še poudarilo, da je potrebno splošno zavedanje, da bolje izobraženi posamezniki lažje pridejo do službe in se bolje znajdejo na trgu delovne sile. Izpostavila je še pomen spodbujanja inovativnosti in kreativnosti v času izobraževanja kot tudi uvajanje podjetništva v izobraževanje pri vseh predmetih s kurikularnimi dokumenti. Prav na to temo DK PRED spomladi tudi pripravlja mednarodno konferenco.

Razprava ministrov ob neformalnem kosilu

Ob zasedanju Sveta ministrov, zadolženih za izobraževanje je predsedujoča vse ministre povabila na kosilo, kjer so imeli priložnost na neformalen način nadaljevati razpravo na temo prehoda iz izobraževanja v zaposlitev. Predsedujoča je v uvodu poudarila, da želi razpravo predvsem v smeri, kako vključiti več prakse v izobraževalni proces oziroma kako na najprimernejši način uravnotežiti prakso in teoretično izobraževanje.

Po uvodnih izhodiščih je predsedujoča poudarila, da je potrebno spremeniti miselno oviro, da je dualni sistem izobraževanja namenjen predvsem mladim, ki nimajo smisla in zmožnosti za akademsko raven izobraževanja. Na DK imajo uspešno tradicijo dualnega izobraževanja in poudarjajo, da je ta način gotovo uspešen model pri lajšanju prehoda med izobraževanjem in delom.

Komisarka je podala informacijo, da imajo DČ z dualnim sistemom izobraževanja na srednješolskem in visokošolskem nivoju najnižjo stopnjo brezposelnosti mladih. Prav tako se je za pozitivno izkazala vsakršna izkušnja mednarodne učne mobilnosti, ki posamezniku, poleg strokovnih znanj, prinese tudi dodatna prečna znanja.

Ministri so poleg uvajanja dualnega sistema izobraževanja razpravljali tudi o spodbujanju vajeništva.

DK ministrica je povedala, da imajo dober sistem posebnega sklada, ki podpira vajeništvo in praktični del dualnega izobraževanja. V sklad vplačujejo podjetja na osnovi obveznega principa s tem, da podjetja z več praktikanti in vajenci vplačujejo manj in koristijo sredstva sklada pri stroških usposabljanja. NL je navedla, da so uvedli posebne davčne olajšave za podjetja, ki sprejemajo vajence in dijake ter študente na prakso.

Namestnik stalnega predstavnika RS pri EU g. Uroš Vajgl je v razpravi poudaril velik pomen prave uravnoteženosti praktičnega usposabljanja in teoretičnega izobraževanja in da je ključnega pomena vprašanje, kako k sodelovanju pritegniti delodajalce. Le-ti v SI navajajo številne administrativne ovire pri uvajanju vajeništva in dodatne stroške pri sprejemanju dijakov in študentov na prakso. Zato bo primer DK in NL posredoval v prestolnico kot primer dobre prakse.

CZ je izpostavila pomen kreativnosti v izobraževanju tudi pri kasnejšemu vstopu na trg delovne sile. LT minister se je temu mnenju pridružil in dodal, da prihajamo v kreativno usmerjeno družbo, kjer je in bo kreativnost še posebej pomembna za gospodarsko rast. Tudi Si se je pridružila temu razmišljanju, saj so kreativnost, inovativnost in smisel za podjetništvo pomembni pri razvijanju ustreznih spretnosti za kasnejšo zaposlitev, kjer mladi že zgodaj vidijo svojo priložnost. Ob tem je g. Vajgl pohvalil tudi sodelovanje Generalnega direktorata (GD) za podjetništvo in industrijo in GD za izobraževanje in kulturo pri pripravi mednarodne delavnice na temo izobraževanja učiteljev za podjetništvo, ki bo septembra v Sloveniji. Na konferenci si bodo učitelji in strokovnjaki izmenjevali dobro prakso in razvijali modele za uvajanje podjetništva v izobraževanje preko različnih predmetov učnega načrta.

UK je tudi v neformalnih pogovorih poudarila pomen sodelovanja industrije pri izobraževanju in usposabljanju mladih. BE, IE in FI pa so poudarile tudi pomen družine pri ustvarjanju poklicnih vrednot. IE minister je poudaril, da je poleg vajeništva, ki se praviloma izvaja nekoliko kasneje, pomembno tudi praktično delo mladih v starosti 15-16 let, ko si le-ti pridobivajo prve poklicne vrednote in si ustvarjajo prve izkušnje v delovnem okolju.

Ob zaključku zelo živahne neformalne razprave je komisarka Vassiliou sporočila še, da EK pripravlja pobudo »kreativni razredi« za spodbujanje kreativnosti in inovativnosti v šolah. Leto 2012 je proglašeno za leto »aktivnega staranja«, ena izmed pobud pa je namenjena tudi obisku starejših v šolah z namenom predstavitve poklicev in vrednot na delovnih mestih. V kontekstu razprave je poudarila tudi, da predlagani program Erasmus za vse predvideva tudi nov tip projektov, ki bo namenjen vzpostavljanju tesnega sodelovanja med izobraževalnimi organizacijami in podjetji.

V Bruslju, 10. februarja 2012

Maja Mihelič Debeljak
svetovalka za izobraževanje, mladino in šport
Stalno predstavništvo RS pri EU 

(Skupno 16 obiskov, 1 današnjih obiskov)