10. in 11. 5. 2012 je v okviru Sveta EU v Bruslju potekalo 3164. zasedanje Sveta Evropske unije v formaciji Izobraževanje, mladina, kultura, šport (Svet EYCS). Slovensko delegacijo je vodil minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, dr. Žiga Turk, zasedanja pa so se za Slovenijo udeležili še Bojan Brezigar (MIZKŠ), Uroš Vajgl in Maja Mihelič Debeljak (SPBR). Komisijo je zastopala komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mladino gospa Androulla Vassiliou.

Prvi dan zasedanja je bil namenjen kulturi, avdiovizualni politiki in športu, drugi dan zasedanja pa izobraževanju in mladini.

ŠPORT
 
Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o boju proti uporabi nedovoljenih poživil v rekreativnem športu

Predsedujoči Svetu, danski minister za kulturo in šport  Mr Uffe ELBÆK, je uvodoma poudaril, da je boj proti dopingu v strokovnih in športnih krogih še vedno ključni element pri zagotavljanju integritete športa. Mednarodni boj proti dopingu v profesionalnem športu je že dobro razvit in temelji na nadzoru športnikov in sankcijah. Na žalost pa je v zadnjem času opazen tudi razcvet dopinga v rekreativnem športu: tako pri rekreativnih tekmovanjih kot v fitnes centrih in na drugih rekreativnih področjih. Vendar pa je namen boja proti dopingu v rekreacijskem športu drugačen, saj gre za varovanje zdravja ljudi in za integriteto športa na splošno. Vsekakor pa trgovina z nedovoljenimi poživili, ki je namenjena uporabnikom v rekreativnem športu predstavlja problem mednarodnih razsežnosti.

Sklepi Sveta predvsem pozivajo k:

  • razvijanju izobraževalnih programov, informacijskih kampanj in drugih preventivnih ukrepov v boju proti uporabi dopinga v rekreacijskem športu;
  • spodbujanju sodelovanja med oblastmi, športnimi organizacijami in fitnes sektorjem pri razvijanju skupnih projektov, smernic in predpisov;
  • pripravi celotnega okvira učinkovitih in primernih nacionalnih ukrepov za odkrivanje in sankcioniranje proizvodnje, trgovine, distribucije in posedovanja nedovoljenih poživil v rekreativnem športu.

Poleg tega Sklepi predlagajo, da se mandat ekspertne skupine o antidopingu vsebinsko razširi tudi na boj proti uporabi poživil v rekreacijskem športu. To delo naj bi bilo osredotočeno predvsem na preventivne ukrepe, izobraževanje in izmenjavo dobrih praks med državami.

Ministri so Sklepe brez razprave soglasno sprejeli.

Prihodnji izzivi v boju proti uporabi nedovoljenih poživil, vključno na področju rekreativnega športa (razprava ministrov)

Nedovoljena poživila v športu še vedno predstavljajo eno največjih groženj športu, tako tekmovalnemu kot rekreacijskemu. S tem razlogom se je DK predsedstvo odločilo za predlog razprave ministrov  na temo prihodnjih izzivov na tem področju. Cilj razprave je bil zbiranje informacij za pripravo skupnih EU smernic za prihodnje sodelovanje na tem področju.

O tematiki so razpravljali tudi predstavniki predsedujoče trojke, Evropske komisije (EK), Evropskega parlamenta (EP), Sveta Evrope in predstavnikov športnih organizacij (Mednarodni olimpijski komite, WADA, Evropsko združenje profesionalnih športnikov, Evropska nevladna športna organizacija, idr.) v okviru strukturiranega dialoga pred uradnim zasedanjem ministrov.

V razpravi, v kateri so sodelovali ministri vseh držav članic, je tekla beseda o pravnih, etičnih in izvajalskih razsežnostih kot so vprašanja v zvezi z zasebnostjo športnikov, varovanjem podatkov, učinkovitostjo in sorazmernostjo protidopinških ukrepov in o tem, kako bi najbolje okrepili mednarodno sodelovanje med državami in mednarodnimi organizacijami na tem področju.

Komisarka je opozorila, da je EU na tem področju z delovnim programom za šport (2011-2014) prevzela aktivno vlogo v boju proti dopingu v športu, da pa v okviru EU ne moremo pričakovati skupnih pravno zavezujočih ukrepov. Pomemben korak naprej je skupno sodelovanje in EU koordinacija z delom Sveta Evrope, WADA-e in v okviru Mednarodne konvencije proti dopingu v športu pod okriljem Unesca.

Komisarka je še poudarila, da moramo storiti še več v smeri preprečevanja dopinške miselnosti pri mladih, še predno postanejo vrhunski športniki.
In prav tem, preventivnim ukrepom, bo v večji meri namenjen tudi del akcijskega programa »Erasmus za vse« (2014-2020) kjer ima svojo proračunsko v okviru VFO tudi področje športa.

Večina držav članic priznava, da gre za problem javnega zdravja in da pri vprašanju dopinga obstaja neposredna povezava med rekreacijskim in profesionalnim športom. Ministri so se strinjali, da se je pri preventivi in informiranju potrebno osredotočiti na mlade športnike v čim bolj zgodnjem obdobju saj je pomembno vzpostaviti zdrave navade v zgodnjem obdobju. Nekatere države še posebej poudarjajo, da morajo pri reševanju tega problema športne organizacije prevzeti svoj del odgovornosti. SE celo meni, da bi bilo ta problem povsem potrebno prepustiti športnemu gibanju, da ga ureja.

Številne države so v boju proti uporabi nedovoljenih poživil v športu omenile pomen revizije kodeksa Svetovne protidopinške organizacije WADA, ki je v pripravi. DČ so pravkar uspele uskladiti tudi svoja stališča do nekaterih sprememb, ki bodo predstavljena na odboru WADA naslednji teden. Več držav članic je tudi pozdravilo delo ekspertne skupine in predlagalo, da mora le-ta v prihodnje imeti pomembno vlogo pri usklajevanju in sodelovanju v
EU kot tudi pri izmenjavi najboljših praks. Nekateri ministri so izrazili pomisleke o izmenjavi podatkov športnikov z državami, ki nimajo pravno dobro urejenega varovanja zasebnih podatkov ali vsaj ne na enak način kot to ureja EU.

Izpostavljen je bil tudi problem vedno novih metod in vrst dopinga, ki je vedno korak naprej. Stroški testiranj in ugotavljanja jemanja poživil so vedno večji, zato ministri predlagajo bolj tesno navezavo in sodelovanje s farmacevtsko industrijo.

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk je v svojem posegu poudaril, da je Slovenija že leta 2008 vnesla v Kazenski zakonik določbe, ki opredeljujejo kazenske sankcije na področju proizvodnje, posredovanja in trgovanja s prepovedanimi snovmi v športu.

Omenil je, da je SI kot tranzitna država večkrat uspešno presekali pot večjim količinam nedovoljenih poživil na zahodno tržišče in poudaril, da v zadnjem obdobju pri trgovanju s steroidi prevladujoč položaj vse bolj prevzema internetna trgovina. Pri učinkovitem pregonu trgovcev nedovoljenih poživil v športu je še posebej pomembno dobro sodelovanje med državami, saj gre očitno za mednarodni problem. Po oceni slovenskega ministra sta takojšen odziv in tesno sodelovanje na vseh ravneh med državami članicami bistvenega pomena pri preprečevanju trgovine s prepovedanimi snovmi. Slovenija ocenjuje, da bi moralo biti področje nedovoljenih poživil pravno urejeno na podoben način kot trgovina s prepovedanimi drogami.  Minister Turk je ob sprejemu Sklepov izrazil upanje, da bo EU na tem področju kmalu naredila še dodatne korake v še bolj okrepljenem in usklajenem sodelovanju. Slovenski minister je na koncu izpostavil še pomen izobraževanja tako rekreativnih športnikov kot tudi vseh ostalih, ki so s športom povezani v takšni ali drugačni obliki.

Delovni program prihodnjega predsedstva (CY delegacija)

Ciprski minister je Svet seznanil s prednostnimi nalogami zadnje tretjine predsedujočega tria (PL-DK-CY), kjer bosta osnovni prednostni nalogi na področju športa:

  • spodbujanje zdravju koristnih dejavnosti in
  • prispevek k reviziji novega kodeksa WADA.

IZOBRAŽEVANJE

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa “ERASMUS ZA VSE”: Program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport (prva obravnava)

Na dnevnem redu dopoldanskega dela je bil delni splošni pristop o predlogu uredbe o uvedbi programa “Erasmus za vse” za obdobje 2014-2020, za katerega Komisija predlaga kar 70%  povečanje sredstev glede na obstoječe programe. Predlog ne vključuje določb, ki se nanašajo na financiranje, saj pogajanja za proračun potekajo v okviru celotnega Večletnega finančnega okvira za obdobje 2014-2020.

Nov program se  bo namesto osnovne sektorske delitve ( šolsko, visokošolsko izobraževanje, mladina) osredotočal na tri osnovne tipe aktivnosti: učno mobilnost, projektno sodelovanje za inovacije in dobre prakse in podporo političnim procesom in reformam politik. Poudarek programa bo tudi na aktivnostih, ki imajo jasen sistemski vpliv, dodano EU vrednost, hkrati pa bo program omogočal racionalizacijo izvajanja in izvedbenih postopkov.
Aktivnosti programa Erasmus za vse so namenjene podpori EU strategij Evropa 2020, v kateri izobraževanje in usposabljanje igrata pomembno vlogo pri strategiji za razvoj in delovna mesta. Osnovni predlog Komisije so delovna telesa Sveta od januarja intenzivno obravnavala in skušala doseči dogovor. Sprejet delni splošni pristop daje predsedstvu mandat za pogajanja z Evropskim parlamentom v drugi polovici leta 2012 z namenom, da se zgodaj 2013 doseže skupni dogovor o uvedbi programa.

Glavne spremembe delnega splošnega pristopa glede na osnovni predlog Komisije so:

  • posebno poglavje za področje mladine s posebno proračunsko postavko: številne države so pozivale k večji prepoznavnosti mladinskega sektorja, nekatere so celo predlagale ločen program;
  • izvajanje programa: delni splošni pristop predvideva en sam komitološki odbor, ki se lahko sestaja v različnih vsebinskih formacijah glede na dnevni red, da bodo DČ lahko na zasedanje poslale ustrezne strokovnjake; veliko DČ in Komisija so izpostavljale pomen enotnega izvajanja programa kot tudi koordinacijo na nacionalni ravni za znižanje stroškov in doseganje večje učinkovitosti;
  • podpora akademskim organizacijam: kompromisni predlog ohranja vseh 6 institucij, ki so aktivne na področju evropskih integracij in trenutno prejemajo sredstva za delovanje iz obstoječega programa Vseživljenjsko učenje;
  • posebne določbe za zagotavljanje dostopa do programa za ljudi s posebnimi potrebami oz. za vse z manj priložnostmi;
  • porazdelitev sredstev za učno mobilnost na nacionalne agencije: z namenom zmanjšanja neuravnoteženosti med posameznimi DČ se porazdelitev sredstev določi glede na geografski položaj držav in življenjske stroške; poleg tega predlog predvideva tudi porazdelitev minimalne razdelitve sredstev po posameznih sektorjih;
  • v členu 3 se doda tudi pomen in navezava na skupne evropske vrednote.

Komisarka je uvodoma poudarila, da se je potrebno zavzemati za enoten celostni pristop programa. Pozdravila je, da so osnovne značilnosti predloga ohranjene tudi v delnem splošnem pristopu, je pa poudarila svoje obžalovanje ob nekaterih predlaganih spremembah. Predvsem se Komisija ne strinja s posebnim poglavjem za mladino, saj je prepričana, da so vse aktivnosti možne tudi v okviru osnovnega integriranega programa. Prav tako je mnenja, da posebna proračunska postavka za mladino ne prispeva k poenostavitvam. Komisija se še vedno ne strinja tudi z možnostjo večjega števila izvajalskih agencij na nacionalni ravni in predlaga, da se ohrani vsaj uvedba enega koordinativnega telesa na vsako državo. Komisija tudi ne podpira financiranja 6 institucij v okviru aktivnosti Jean Monnet in meni, da bi vse morale kandidirati s programi v odprtih letnih razpisih. Komisarka je opozorila na dejstvo, da je predlog predsedstva vzpostavitev indikatorjev preložil na kasnejšo komitologijo, s čimer se Komisija ne strinja, saj je mnenja, da je jasne kazalnike potrebno opredeliti že v uredbi. Če pa se bo indikatorje določalo naknadno, Komisija predlaga, da se jih sprejema z izvedbenimi akti in ne preko komitologije. In še zadnja točka, kjer je Komisija izrazila svoje jasno nestrinjanje, leži v členu 18.1.e, saj meni, da se sosedskim državam ne more naložiti dodatnih bremen v zvezi z izvajalsko strukturo in je mnenja, da so predlogi sodelovanja sosedskih držav v nekaterih aktivnostih programa (eTwinning, Erasmus Mundus, Tempus, MvA) dovolj.

V široki razpravi, h kateri so se prijavile vse delegacije, so DČ izrazile svojo podporo programu, nekatere pa so ponovno izpostavile točke, ki so zanje še posebej pomembne. Tako so nekatere države poudarile svoje zadovoljstvo s predlogom imena programa, medtem ko bi nekatere raje videle bolj nevtralno ime ter ohranitev trenutnih sektorskih imen. Delegacije so pogosto opozorile na pazljivost pri alokaciji sredstev po sektorjih, kar bo naslednji korak v pogajanjih. BE je ponovno opozorila na to, da mladinski sektor potrebuje posebno pozornost in da program mora vključevati več socialne dimenzije, ne zgolj zaposljivost. NL je opozorila, da sicer podpira posojilno shemo in velik poudarek mobilnosti, da pa bi bilo potrebno več narediti pri uravnoteženosti mobilnosti med državami (incoming-outgoing). Pri tem sta jo podprli AT in BG, ki pa je še enkrat opozorila na neuravnoteženost porazdelitve decentraliziranih sredstev in plačila sodelujočih v projektu. O tem (člen 13.6) so govorili tudi ministri SI, HU, MT, LT in LV.

LT minister je izrazil svoje zadovoljstvo z vključitvijo športa v uredbo, medtem ko sta SE in CZ izrazili mnenje, da ob varčevalnih ukrepih financiranje športa iz EU sredstev ni na mestu. Mnoge so pozdravile večjo sektorsko uravnoteženost predloga in poudarile pomen večje vidnosti izobraževanja odraslih.

FI in SE sta jasno izrazili, da garancijske sheme za študentska posojila ne podpirata in želita, da shema ne bo del programa Erasmus za vse. D je poudarila pomen možnega sodelovanja s tretjimi državami tudi na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja, UK pa je najbolj podprla poenostavitve in enotnost programa.

Države so ponovno poudarile, da želijo imeti popolno domeno glede števila izvajalskih agencij na državo. MT je sporočila, da se ne strinja z dodeljevanjem decentraliziranih sredstev na podlagi pretekle uspešnosti, saj bi ta kriterij lahko bolj prizadel prav majhne države. Potrebne podpore za predlog MT ni dobila.

SI minister dr. Turk je predvsem pozdravil napoved, da bo EU za ta področja znatno povečala finančna sredstva, izpostavil pa je nekatera vprašanja, ki so za Slovenijo pomembna. Tako je opozoril na potrebo po večji uravnoteženosti dodeljevanja sredstev članicam, saj sedanji sistem omogoča velike razlike znotraj EU. Medtem ko življenjski stroški v najdražji (Luksemburg) in najcenejši (Bolgarija) državi dosegajo razmerje 6:1, uveljavlja Evropska komisija razmerje med plačami (13:1), ki močno oškoduje šibkejše države oziroma njihove strokovnjake, ki sodelujejo v mednarodnih projektih.

SI minister je tudi izpostavil potrebo po večji sektorski uravnoteženosti programa. Z drugimi besedami to pomeni, da Slovenija pričakuje večjo pozornost za manjše projekte, opozoril pa je tudi na potrebo večje pozornosti poklicnemu izobraževanju in izobraževanju odraslih, kar zagotavlja potrebno širino in v celoti uresničuje načelo vseživljenjskega učenja. Posebej je opozoril na temeljit razmislek v naslednjem koraku pogajanj, ko se bo dogovarjalo o uravnoteženi porazdelitvi sredstev po sektorjih znotraj programa kot tudi po aktivnostih.

Slovenija prav tako pozdravlja uvedbo jamstvene sheme študentskih posojil za magistrski študij v tujini. Uvajanje novega instrumenta, ki povečuje dostopnost študija v tujini in prevzemanje soodgovornosti študentov za njihovo prihodnost je zelo dobrodošlo, a le pod pogojem, da bo enako dostopen študentom v vseh državah članicah.

Sicer pa je slovenski minister izpostavil tudi vprašanje, na katerega je izrecno opozoril Olimpijski komite Slovenije; gre za predlog, da bi v programu Erasmus za vse v okviru člena 11 omogočili tudi sofinanciranje evropskih športnih iger mladih, za kar se zavzema evropska zveza olimpijskih komitejev.

Predsedujoča se je delegacijam zahvalila za konstruktivno razpravo in vsem v pogajalskem procesu za dobre predloge. Poudarila je, da predlog programa podpirajo tudi socialni partnerji, s katerimi je o tem razpravljala na večerji v okviru strukturiranega dialoga.

Predsedujoča je delegacije obvestila, da bosta predloga FR o evropskih vrednotah (referenca v členu 3) in dodatna pojasnitev v členu 21.3 ( pojasnilo pomena koordinativno telo) vključena v delni splošni pristop, predlog PL (dodatne določbe relacij med NAU in NA v členu 21.7.a) pa ne, saj se z njim nekaj DČ ne strinja. Predsedujoča je delegacije pozvala, da sporočijo svoja morebitna nasprotovanja. Nobena delegacija se ni prijavila k dodatni razpravi.

Delni splošni pristop so podprle vse države in je bil tako sprejet soglasno.

Sklepi Sveta o zaposljivosti diplomantov, ki so zaključili izobraževanje in usposabljanje

Svet je sprejel Sklepe o zaposljivosti diplomantov brez razprave.  S Sklepi so ministri potrdili vzpostavitev evropskega referenčnega merila, s katerim bi lahko prepoznali tiste politike izobraževanja in usposabljanja, ki spodbujajo zaposljivost diplomantov na srednješolski in terciarni ravni ter hkrati omogočajo lažji prehod iz izobraževanja v zaposlenost.

V zadnjih letih je bilo na nacionalni in evropski ravni oblikovanih več pobud za povezovanje področja izobraževanja s področjem zaposlovanja. Pobude vključujejo oblikovanje partnerstev med izobraževalnimi organizacijami in zaposlovalci, prilagajanje učnih načrtov potrebam v gospodarstvu, več praktičnega pouka in več podjetniškega izobraževanja.

Referenčno merilo bo namenjeno deležu diplomantov, ki se v treh letih po zaključku šolanja zaposlijo. Merilo bo spremljalo kakovostni vidik in povezavo med izobraževanjem in dejansko zaposlitvijo diplomanta.

Merilo določa, da naj bi do leta 2020 82 % diplomantov na vseh ravneh (starih od 20-34 let) v treh letih po zaključku šolanja, našlo zaposlitev, ki ustreza njihovi izobrazbi in kompetencam. Prvo poročilo o spremljanju merila in o njegovi oceni Svet pričakuje v okviru poročila in razprave februarja 2014.
Predsedujoča je sporočila še, da so o referenčnem merilu govorili tudi v okviru strukturiranega dialoga s socialnimi partnerji, ki vzpostavitev merila močno pozdravljajo in ga podpirajo.

EK je poudarila pomen povezave med izobraževanjem in zaposlovanjem in izpostavila nujnost političnih razprav med področjem izobraževanja in področjem zaposlovanja v prihodnje.

Po sprejetju Sklepov je komisarka Vassiliou ministre obvestila še o naslednjih pomembnih točkah na področju izobraževanja in usposabljanja:

  • na junijskem zasedanju visokih predstavnikov (HLG, 7.-8. junija) bo glavna razprava na temo prednostnih področij strateškega okvira I&U 2020, ki jih je sprejel Svet na februarskem zasedanju;
  • jeseni bo vzpostavljen tudi forum o I&U med odločevalci in komisarka je povabila ministre, da v forum imenujejo dovolj visoke predstavnike, saj so velik interes izrazili tudi evropski poslanci;
  • po junijskem Evropskem Svetu bodo DČ prejele t.i. CSR (posebna priporočila na podlagi NRP), o poteku le-teh pa bo EK poročala na oktobrskem neformalnem zasedanju ministrov na Cipru;

Merila za podporo sistemov študenstskih štipendij in posojil za visokošolsko izobraževanje: prihodnji izzivi

LUX delegacija je Svetu sporočila svoje mnenje glede meril za nacionalne sisteme študentskih štipendij in posojil. LUX pri dodeljevanju nacionalnih sredstev za študij zahteva stalno prebivališče, čemur EK oporeka. LUX meni, da štipendije za študij na terciarni ravni ne smejo biti obravnavane kot socialni prejemek, ampak kot podpora za visokošolski študij.

CZ, SE, AT, NL in DK  so podprle delegacijo LUX, EK pa je opozorila, da je temeljna pravica delavcev migrantov in njihovih otrok pravica do enake obravnave in da o tem razsoja
Sodišče Evropske unije.

Delovni program prihodnjega predsedstva (CY delegacija)

Svet se je seznanil z informacijo ciprske delegacije v zvezi s programom za drugo polovico leta 2012 na področju izobraževanja in usposabljanja. Glavne prednostne naloge CY predsedstva bodo:

  • boj proti nepismenosti;
  • spodbujanje odličnosti v izobraževanju (v okviru Kopenhagenskega procesa);
  • krepitev povezave med poklicnim in strokovnim usposabljanjem in visokošolskim izobraževanjem;
  • spodbujanje odličnosti v poučevanju in učenju;
  • spremljanje evropskega semestra za področje izobraževanja in usposabljanja.

CY minister je obvestil še, da bo na sestanku HLG junija obravnava prednostnih področij I&U 2020, 5. in 6. oktobra je predvideno neformalno srečanje ministrov za izobraževanje na Cipru, 22. in 23. oktobra pa sestanek generalnih direktorjev za visoko šolstvo.

MLADINA

Sklepi Sveta o spodbujanju ustvarjalnega in inovativnega potenciala mladih

V času gospodarske krize, je na področju (ne) zaposlovanja še posebej na udaru populacija mladih, ki prihajajo na TDS. Visoka nezaposlenost mladih v EU je spodbudila k pripravi skupnih zavez za spodbujanje kreativnosti in inovativnosti mladih v EU. Prav kreativnost in inovativnost sta tisti, ki naj bi v prihodnje znatno pripomogli k lažjemu izhodu iz krize.

S sklepi Sveta, ki so jih ministri sprejeli soglasno brez razprave poudarjajo, da je v sedanjem času še posebej potrebno spodbujati kreativnost, inovativnost, prilagodljivost, podjetniške spretnosti in komunikacijske sposobnosti mladih. Pri tem sta še posebej pomembna prav podjetniška kultura mladih kot tudi priznavanje neformalno in priložnostno pridobljenih znanj na eni strani, prav tako pa je pomembna tudi organiziranost mladih, njihova politična participacija kot tudi njihove kulturne kompetence.

Sklepi predlagajo tudi vzpostavitev ekspertne skupine na področju mladine (po načelu OMC), ki naj bi najprej proučila in identificirala najboljše prakse o tem, kako spodbujati ustvarjalnost in inovativno sposobnost mladih in nato pripravila predlog usmeritev za skupno sodelovanje in spodbujanje DČ na tem področju.

Sklepi prav tako DČ spodbujajo k polni uporabi vseh obstoječih instrumentov, od programa Mladi v akciji do prihodnjih programov Erasmus za vse in Evropskega socialnega sklada, pri vzpostavljanju ustreznih projektov za mlade.

Svet je Sklepe potrdil brez razprave in nadaljeval s tematiko v orientacijski razpravi.

Vključevanje mladih, da bi izkoristili svoj potencial (razprava ministrov)

Politična razprava ministrov je nadaljevala tematiko vključevanja mladih v družbo in na trg delovne sile, s čimer bi zagotovili, da se potencial mladih ne izgublja. Predsedujoča je razpravo zasnovala z zastrašujočim podatkom, da imamo v tem trenutku v EU kar 5 mio mladih v starosti med 15. in 24. letom starosti, ki niso vključeni v izobraževanje in nimajo zaposlitve. Gre za velik bazen mladih, s katerim EU izgublja njihov potencial. Prav tako se nekatere DČ soočajo z izjemno visoko brezposelnostjo mladih (npr. v Španiji znaša kar 50%), podatki pa kažejo, da je brezposelnost mladih po celi EU višja od splošne brezposelnosti delovne populacije.

Uvod v razpravo sta naredili SE in IE ministrici, kjer je SE predvsem poudarila, da je pomembno formalno izobraževanje in šele potem neformalno in priložnostno. Podjetništvo v formalnem in neformalnem izobraževanju mladih bi moralo biti rdeča nit vseh mladinskih politik, države pa bi z različnimi ukrepi morale spodbujati samozaposlitev mladih. SE že 4 leta s posebnimi finančnimi mehanizmi mlade spodbuja k samozaposlitvi, hkrati pa močno spodbujajo tudi vse vrste učne mobilnosti mladih, kjer si le-ti pridobijo dodatne competence in samozavest.

IE ministrica je v izhodišču opozorila na strah pred izgubljeno generacijo, če ne bomo hitro in ustrezno reagirali. Poudarila je pomen mladinskega dela in sporočila, da na IE pospešeno pripravljajo nacionalne kakovostne standarde za mladinske organizacije in mladinske delavce, kar bo omogočalo priznavanje neformalno in priložnostno pridobljenih znanj v okviru mladinskega dela. Vzpostavitev mreže mladinskih organizacij, služb za mlade je omogočila izvajanje številnih mladinskih nacionalnih in mednarodnih projektov, kjer mladi predvsem pridobivajo veščine reševanja problemov in evalvacije njihovih aktivnosti.

Komisarka je sporočila, da gre za izjemno pomembno temo v času krize in ob naraščanju brezposelnosti, ko so mladi še posebno ranljiva skupina. EK bo v kratkem objavila sporočilo o priznavanju neformalnih in priložnostno pridobljenih znanj, kar bo še spodbudilo aktivnosti na EU nivoju k podpori mladim. Opozorila je še na pred kratkim objavljeno Pobudo za mlade, ki predstavlja dodatno pomoč mladim v boju proti brezposelnosti in socialni izključenosti, poudarila pa je tudi nujnost modernizacije evropskih izobraževalnih sistemov.

Ministri so v razpravi poudarjali pomen medsektorskega povezovanja in horizontalnih ukrepov. Mladinka politika mora biti obravnavana celostno za boj proti trenutni visoki brezposelnosti mladih. Strinjali so se, da je za področje mladih še posebno pomembno, da naredimo več pri priznavanju neformalano in priložnostno pridobljenih znanj.

Večina DČ je že sprejela številne ukrepe za lajšanje visoke brezposelnosti mladih, je pa potrebno pripraviti ustrezne ukrepe za aktivacijo inovativnega potenciala mladih.

Številne države so izpostavile prostovoljno delo mladih in vlogo mladinskih organizacij kot ključne kanale za razvoj spretnosti in kompetenc mladih pri pridobivanju izkušenj in prevzemanju odgovornosti.

Številne DČ menijo, da je lažji prehod med izobraževanjem in zaposlitvijo s pomočjo pripravništva, prakse in dualnega sistema, ključnega pomena pri reševanju brezposelnosti mladih. Nekatere druge  pa dodajajo, da se ne sme zanemarjati kulturnih kompetenc mladih, ki znatno prispevajo k socialni vključenosti.

Večina delegacij je poudarila pomen mednarodne učne mobilnosti, pomena programa MvA in projektov v okviru ESS pri vključevanju mladih in pripravi projektov za njihovo socialno vključenost.

Minister dr. Turk je uvodoma citiral Kena Robinsona, ki pravi, da so otroci zelo ustvarjalni, da pa kasneje šole to ustvarjalnost ubijejo. Izpostavil je trenutno slovensko situacijo, kjer se kar 75 % mladih vpiše na univerzo, kar pa še ne pomeni, da študij tudi uspešno končajo. V razpravi je opozoril, da je visokem številu mladih med 15. in 24. letom starosti, ki nimajo zaposlitve, niti niso vključeni v izobraževanje, kriva tudi tako imenovana kultura nizkih tveganj. Mnogi mladi niti ne poskušajo svojih inovativnih idej, ker se že vnaprej bojijo neuspeha. Menil je, da je izziv DČ tudi v tem, kako mladim vcepiti, da bodo znali neuspeh in zavrnitev preusmeriti v zagon ponovnega poskusa na poti k uspehu. Z razvijanjem miselnosti je potrebno začeti že zgodaj, od vrtca preko celotnega šolanja in tudi kasneje tekom neformalnega učenja. Minister je v nadaljevanju spregovoril o nekaterih pozitivnih pobudah v Sloveniji, kjer je posebej izpostavil projekte ESS in PUM. Poudaril je še, da bosta pri izvajanju aktivnosti na tem področju tudi v prihodnje nov program Erasmus za vse in kohezijska politika predstavljala pomemben instrument za razvoj mladinskih pobud. Mladi ne smejo imeti občutka, da so prepuščeni sami sebi, ne smejo predolgo ostati odvisni, zato jih je treba še toliko bolj spodbujati, da sami prevzemajo odgovornost je še poudaril SI minister in prejel podporo nekaterih kolegov (CZ, LT, SK, NL).

Delovni program prihodnjega predsedstva

Ciprski minister je kolege v Svetu obvestil o prednostnih nalogah na področju mladine v drugi polovici leta 2012. Glavna pvsebinska področja CY predsedstva bodo:

  • spodbujanje participacije mladih in socialna vključenost s poudarkom na mladih, ki prihajajo iz migrantskih okolij;
  • spodbujanje vključevanja mladih v družbo (strukturiran dialog z mladimi) in
  • organizacija Svetovnega mladinskega sveta, ki bo potekal na Cipru od 11. do 13. septembra 2012.

DRUGO

Ob robu zasedanja Sveta se je drugi dan zasedanja minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, dr. Žiga Turk, na kratko srečal z zvezno ministrico za izobraževanje in raziskave dr. Annette Chavan. Nemška ministrica je izrazila spoštovanje glede na širino področja, ki ga slovenski minister pokriva znotraj enega ministrstva in mu zaželela veliko uspeha. Na kratko sta se dogovorila, da se bosta na daljšem in bolj vsebinsko pripravljenem srečanju sestala ob eni od prihodnjih priložnosti, dogodkov ali celo Svetov.
Predlagala sta, da so skupne teme razprave lahko sledeče:

  • ekonomija izobraževalnega sistema,
  • modernizacija šolstva,
  • lažji prehod mladih iz sfere izobraževanja v sfero zaposlitve,
  • spodbujanje vpisa na poklicne in tehniške srednje šole ter na naravoslovne in tehnične smeri na terciarni ravni,
  • znanost in tehnologija ter dobro sodelovanje med podjetji obeh držav,
  • IT tehnologija;

Minister dr. Turk je poudaril, da je sodelovanje med državama na področju raziskovanja že sedaj na visoki ravni, da pa bi bilo dobro povezave še okrepiti tudi med podjetji in izobraževalnimi ter raziskovalnimi inštituti. Prav tako bi pozdravili boljše sodelovanje na nivoju nacionalnih organizacij za poklicno in strokovno izobraževanje (BiBB in CPI).

Strinjala sta se, da se bodo strokovne službe obeh ministrstev  povezale in pripravile ustrezne podlage za možno sodelovanje med državama ter pripravile naslednje, bolj poglobljeno srečanje obeh ministrov.

V Bruslju, 15. maja 2012      

                                                                                                                                                                                                   Maja Mihelič Debeljak
                                                                                                                                                                              svetovalka za izobraževanje, mladino in šport
                                                                                                                                                                                          Stalno predstavništvo RS pri EU

 

(Skupno 16 obiskov, 1 današnjih obiskov)