Manjšina evropskih držav objavlja po šolah agregirane rezultate nacionalnih preverjanj znanja učencev

Objava po šolah agregiranih dosežkov učencev na nacionalnih preverjanjih znanj ponekod velja za način krepitve odgovornosti šol za kakovost izobraževanja in vodi k povečani tekmovalnosti šol. Evropske države so na tem področju uveljavile različne in povsem nasprotujoče si politike, ki segajo od rutinske sistematične objave rezultatov po šolah do uradne prepovedi objavljanja rezultatov.

V tretjini držav državne oblasti, pristojne za izobraževanje, omogočajo objavo rezultatov po šolah. Na Madžarskem, v Romuniji in v Združenem kraljestvu morajo šole agregirane podatke o dosežkih učencev razdeliti tudi staršem in jih objaviti na svojih spletni straneh.
Državne oblasti lahko rezultate šol objavijo na različne načine. Lahko objavijo surove podatke, kot na primer na Švedskem, ali pa podatke »obtežijo« še z dodatnimi kazalniki,  ki vključujejo značilnosti populacije učencev ali dodano vrednost šole, kot to počno na Islandiji.  Lahko celo kombinirajo oba tipa informacij, kot na primer v Združenem kraljestvu (Anglija).  

V večini držav, kjer objavljajo rezultate, so v objave običajno vključeni vsi preizkusi znanja, ki se izvajajo na primarni in sekundarni ravni izobraževanja, ne glede na to ali imajo dosežki učencev na preverjanjih vpliv na nadaljnje izobraževanja ali ne. Na Danskem, v Estoniji in v Franciji pa objavljajo samo rezultate zaključnih izpitov ob zaključku izobraževanja na nižji (Danska) in višji sekundarni ravni.

V Italiji, Luksemburgu, na Poljskem in v Liechtensteinu imajo šole avtonomijo pri objavi rezultatov šol pri nacionalnih preverjanjih znanja. V 17 izobraževalnih sistemih rezultati niso objavljeni.  Tako kot v Sloveniji je razvrščanje šol na podlagi rezultatov preizkusov znanja z uradnimi dokumenti prepovedano še v Španiji in Belgiji (francoska skupnost).

Slika: Objava rezultatov nacionalnih preverjanj znanj po šolah

Dosežki učencev so le eden od kazalnikov v sistemu zagotavljanja kakovosti.

Rezultati nacionalnih preverjanj znanj učencev so v nekaterih državah pomemben kazalnik pri zunanji evalvaciji šol.  Za zunanjo evalvacijo šol so po Evropi pristojni različni nosilci, prav tako so področja, ki ji zunanja evalvacija zajema raznolika. Ta segajo vse od dosežkov učencev, ocenjevanja učnega procesa, široke palete dejavnosti na šoli do različnih vidikov vodenja šole. Sisteme za zagotavljanje kakovosti izobraževanja pogosto dopolnjuje tudi ocenjevanje dela učiteljev, ki je v mnogih državah povezano z njihovim napredovanjem.

 

Slika: Elementi, ki jih evalvalvirajo v izobraževalnih sistemih

Standardizirani kriteriji za zunanje ocenjevanje šol

Skoraj polovica evropskih držav pri zunanjem ocenjevanju šol uporablja standardizirane kriterije. Kriteriji za ocenjevanje šol so v tem primeru zgrajeni iz dveh delov – parametra (merljivega vidika področja, ki ga ocenjujemo) in zahtevanega standarda (ciljne vrednosti, norme, ravni dosežkov ipd.), glede na katerega so šole ocenjene. Proces standardizacije se je večinoma začel v 90-ih letih prejšnjega stoletja in se nadaljujejo še v tem tisočletju, tako so jih na Irskem uvedli v šolskem letu 2004/05, v Belgiji (nemška skupnost) 2008, na Malti pa so v veljavi od leta  2010. V Sloveniji ni standardiziranih kriterijev za evalvacijo šol.

Slika: Raba standardnih kriterijev pri zunanji evalvaciji šol

Raba podatkov o dosežkih učencev pri zunanji evalvaciji šol

Zunanja evalvacija šol lahko zajema različna področja, med katera se zelo pogosto uvrščajo tudi dosežki učencev pri nacionalnih preverjanjih znanja.  Kar 15 evropskih držav tako te podatke uporablja pri zunanji evalvaciji šol. Nasprotno prakso, ki dosežkov učencev ne vključuje, pa najdemo v Sloveniji, Avstriji, v Estoniji in na Slovaškem.

Slika: Raba podatkov o dosežkih učencev pri zunanji evalvaciji šol

 

 

Vse več držav rutinsko objavlja rezultate zunanje evalvacije šol

Skoraj vse evropske države izvajajo neko obliko zunanje evalvacije šol in objavljajo izsledke evalvacij. Praksa se je začela v 80-ih letih v Združenem kraljestvu (Anglija) in je drugod po Evropi dobila zalet v prvem desetletju novega tisočletja, ko se je razširila v Belgijo, na Dansko, Irsko, Madžarsko in Romunijo, nedavno pa še v Litvo, Latvijo in na Poljsko. V Sloveniji teh podatkov ne objavljamo.

 

Slika: Objava izsledkov zunanjih evalvacij šol

 

Viri podatkov za spremljanje izobraževalnih sistemov

Nacionalni sistemi za spremljanje izobraževalnih sistemov slonijo na predpostavki zbiranja in analize informacij z namenom preverjanja delovanja sistema glede na zastavljene cilje in standarde. Podatki lahko zajemajo rezultate zunanje evalvacije šol, samo evalvacije šol, dosežke nacionalnih preverjanj znanj ali dosežke pri mednarodnih raziskavah znanja (npr. PISA, TIMSS, PIRLS etc.) in drugo.
Večina držav izvaja vsaj neko obliko spremljanja (monitoringa) in mnoge se pri tem zanašajo na posebna telesa, ustanovljena prav s tem namenom. Podatek o rabi dveh najpomembnejših orodij za spremljanje delovanja sistema – dosežkov učencev pri nacionalnem preverjanju znanja (na nacionalni ravni, ne na ravni posameznih šol) in eksterne evalvacije šol – je podan v spodnji sliki.

 

Slika: Nacionalni sistemi spremljanja delovanja izobraževalnih sistemov, raba rezultatov nacionalnih preverjanj znanja in raba rezultatov zunanjega ocenjevanja šol

 

Povzeto po: Eurydice, Key data on Education in Europe 2012 (str: 39-48)

Več o nacionalnih preverjanjih znanja po Evropi lahko preberete v tematski študiji Eurydice, ki je izšla tudi v slovenskem jeziku. > Nacionalno preverjanje znanja učencev v Evropi: namen, organiziranje in uporaba rezultatov

(Skupno 30 obiskov, 1 današnjih obiskov)