Naslovnica EAG 2022Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) na letni ravni objavlja rezultate raziskav o izobraževanju v državah članicah in partnerskih državah. Publikacija Education at a Glance (EAG) 2022 je najobširnejši mednarodni zbornik izbranih primerljivih podatkov o stanju in učinkih izobraževanja v 38 državah članicah OECD in partnerskih državah. Ta publikacija preučuje kakovost učnih rezultatov, vzvode politik in kontekstualne dejavnike, ki oblikujejo te rezultate, ter širše zasebne in družbene donose, ki so posledica naložb v izobraževanje.

Osrednja tema Education at a Glance (EAG) 2022 je terciarno izobraževanje.

Terciarno izobraževanje je v zadnjih desetletjih doživelo izjemno rast. Med letoma 2000 in 2021 se je v državah OECD delež 25–34-letnikov s terciarno izobrazbo v povprečju povečal za 21 odstotnih točk. V Sloveniji se je ta delež povečeval še hitreje, in sicer za 29 odstotnih točk (z 19 % leta 2000 na 48 % leta 2021). Slovenija je ena od 24 držav OECD, kjer je terciarna izobrazba najpogostejša najvišja dosežena stopnja med 25–34-letniki. (Vir: OECD, EAG 2022, tabela A1.2.)

Izzivi pri dokončevanju terciarnega izobraževanja v OECD

Pridobitev terciarne izobrazbe je najbolj obetavna pot do dobre službe, predstavlja pa tudi večjo varnost pred brezposelnostjo v času gospodarskih kriz. Višja stopnja izobrazbe je pogosto povezana z boljšimi zaposlitvenimi možnostmi. Stopnja zaposlenosti med 25–34-letniki s terciarno izobrazbo je v Sloveniji za 30 odstotnih točk višja kot med tistimi z najmanj osnovnošolsko izobrazbo (nižjo sekundarno) in za 5 odstotnih točk višja kot med tistimi s srednješolsko izobrazbo (višjo sekundarno). V povprečju držav OECD je stopnja zaposlenosti med 25–34-letniki s terciarno izobrazbo za 26 odstotnih točk višja kot med tistimi z največ nižjo sekundarno izobrazbo in za 8 odstotnih točk višja kot med tistimi z višjo sekundarno ali po-sekundarno neterciarno izobrazbo. (Vir: OECD, EAG 2022, tabela A3.1.)

Pozitivna povezava med stopnjo izobrazbe in stopnjo zaposlenosti velja v OECD tako za moške kot za ženske, vendar je še posebej močna pri ženskah. V Sloveniji je zaposlenih le 41 % žensk z doseženo največ osnovnošolsko izobrazbo v primerjavi s 87 % žensk s terciarno izobrazbo. Nasprotno pa je pri moških ta delež 68 % in 90 %. (Vir: OECD, EAG 2022, tabela A3.2.)

V državah OECD so se prednosti terciarne izobrazbe na trgu dela izkazale še posebej v času gospodarskih kriz. Med letoma 2019 in 2020 se je brezposelnost 25–34-letnih delavcev z nižjo sekundarno izobrazbo povečala za 3,8 odstotne točke, za 1,1 odstotne točke za delavce z višjo sekundarno izobrazbo in zmanjšala za 0,2 odstotne točke za delavce s terciarno izobrazbo. Leta 2021 se je brezposelnost za delavce z nižjo sekundarno izobrazbo zmanjšala za 2,1 odstotne točke, za 0,4 odstotne točke za delavce z višjo sekundarno izobrazbo in za 0,6 odstotne točke za delavce s terciarno izobrazbo.

Tudi plače terciarno izobraženih odraslih se povečujejo z vsako stopnjo nadaljnje izobrazbe.

Koristi terciarne izobrazbe v OECD

V Sloveniji 38 % študentov 1. stopnje diplomira v teoretičnem trajanju programa. V državah OECD se stopnja dokončanja študija v teoretičnem trajanju programa giblje med 12 % in 69 %. Stopnje dokončanja študija tri leta po teoretičnem trajanju programa so v večini držav bistveno višje, razlike med državami OECD pa so nekoliko manjše. V Sloveniji je v treh letih po koncu teoretičnega trajanja programa diplomiralo 56 % študentov 1. stopnje, v povprečju OECD pa 68 %. V vseh državah OECD so stopnje dokončanja terciarnega izobraževanja višje za ženske kot za moške. V Sloveniji je v treh letih po zaključku teoretičnega programa na 1. stopnji diplomiralo 64 % žensk, v primerjavi s 47 % moških. (Vir: OECD, EAG 2022, tabela B5.1.)

V državah OECD ni velikih razlik med stopnjami dokončanja študija v javnih in zasebnih ustanovah, vendar se podatki od države do države razlikujejo. V Sloveniji v treh letih po koncu trajanja teoretičnega programa v javnih ustanovah diplomira 57 % študentov 1. stopnje, medtem ko je ta delež v zasebnih ustanovah 38 %. (Vir: OECD, EAG 2022, tabela A1.2.)

Na spletni strani OECD je publikacija Pogled na izobraževanje 2022 objavljena z vsemi spremljajočimi dokumenti in podatki.

Vir tudi na MIZŠ, 4. 10. 2022

(Skupno 101 obiskov, 1 današnjih obiskov)