V Bruslju je 25. in 26. 11. 2013 potekalo zasedanje Sveta za izobraževanje, mladino in šport (Svet EYCS). Prvi dan zasedanja je Svet EYCS dopoldne namenil izobraževanju zasedanja in popoldne pa mladini. Drugi dan zasedanja so udeleženci dopoldne namenili kulturi in AV politiki, popoldne pa športu. Zasedanje za izobraževanje je vodil litovski (LT) minister za izobraževanje in znanost, g. Dainius Pavalkis, zasedanje za področje mladinske politike ministrica za socialno varstvo in delo, ga. Algimata Pabedinskiene in zasedanje za šport LT minister za notranje zadeve, g. Dailis Alfonsas Barakauskas. Slovensko delegacijo je vodil minister za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jernej Pikalo. Komisijo je tekom celotnega zasedanja zastopala komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade, ga. Androulla Vassiliou.
 


IZOBRAŽEVANJE

Uvodoma je LT minister za izobraževanje in znanost, g. Dainius Pavalkis, podal štiri informacije o pomembnih tekočih temah s področja izobraževanja:

  1. Ministre je obvestil, da je bila na oktobrskem Svetu EPSCO sprejeta Deklaracija Sveta o evropski koaliciji za vajeništva, ki predstavlja odziv Sveta na povečevanje brezposelnosti mladih.
  2. Prejšnji teden je na rednem plenarnem zasedanju Evropski parlament (EP) z veliko večino podprl besedilo programa Erasmus+. Uredba bo potrjena še na Svetu 5.12., kar pomeni, da se bo programsko izvajanje lahko začelo s 1. 1. 2014. Program Erasmus+ predstavlja najpomembnejši evropski program na področju izobraževanja in usposabljanja in je za to področje sodelovanja EU vitalnega pomena.
  3. Vprašanje Evropskih šol ni v pristojnosti Sveta EU, a je PRED ministre obvestilo, da je bil 19. 11. dosežen dogovor o sistemu napotitve učiteljev oziroma o načelih delitve stroškov držav članic. Zaradi doseženega dogovora, ministri o tej temi ne bodo razpravljali med kosilom.
  4. Predsedujoči (PRED) se je državam članicam (DČ) zahvalil za tvorno sodelovanje pri številnih dogodkih LT PRED in izpostavilo zadnjega, ki je potekal v sodelovanju z EK in Švedsko (SE) 11. in 12. novembra.

Tema seminarja je bila osredotočena na vprašanje smotrnega financiranja izobraževanja v smislu, kako z omejenimi viri zagotoviti najbolj ustrezno financiranje in s tem vendarle ohraniti ali povečati učinkovitost sistemov izobraževanja in usposabljanja. Seminarja so se udeležili tudi predstavniki finančnih služb, nekaterih ministrstev za finance ter predstavniki OECD.

SE se je zahvalila PRED za informacijo vsem ministrom in poudarila, da je bil seminar, ki so se ga udeležili predstavniki 27 DČ izjemno uspešen. Bolgarija (BG) kot predsedujoča Evropskim šolam se je ministrom zahvalila za tvorno sodelovanje pri razrešitvi letos nastale situacije glede pomanjkanja napotenih učiteljev.


1. Osnutek sklepov Sveta o učinkovitem vodenju izobraževalnih ustanov

– sprejetje 15587/13 EDUC 413 SOC 898

LT minister za izobraževanje in znanost je uvodoma na kratko predstavil pomen sklepov Sveta o vodenju v izobraževalnih ustanovah, ki poudarjajo skupne zaveze DČ, da (1) je potrebno na EU ravni razvijati in uvajati inovativne pristope pri najustreznejših kadrih za vodenje v izobraževanju, da (2) je potrebno razviti bolj strukturirane karierne poti ravnateljevanja ter da (3) morajo DČ ravnateljem zagotavljati dovolj fleksibilnosti, avtonomije in odgovornosti za avtonomno vodenje izobraževalnih institucij. LT minister je poudaril, da je potrebno z večjo avtonomijo izobraževalnih organizacij vnesti več kakovostnega vodenja v izobraževanje.

Sklepi pozivajo tudi k razvoju inovativnih pristopov k vodenju, na primer z razvijanjem strateških partnerstev v okviru programa Erasmus+, s spodbujanjem ravnateljev za sodelovanje s podjetji, nevladnimi organizacijami in na različnih ravneh z izobraževalnimi ustanovami, tako na mednarodni ravni in znotraj lokalne skupnosti. PRED je poudarilo še, da je vodenje v izobraževanju tesno povezano s kakovostjo učnih izidov.

Komisarka se je zahvalila LT PRED, da je temo postavilo visoko na dnevni red razprav v Svetu in podprla besedilo v celoti. Poudarila je, da je 13. 11. EK objavila Letni pregled rasti za leto 2014 (LPR 2014), s čimer je napovedala naslednji evropski semester. LPR poleg drugih napovedi poziva DČ k vlaganju v izobraževanje in usposabljanje. Ne gre za zaveze po večjem vlaganju, temveč za priporočila po bolj usmerjenem in učinkovitem vlaganju. Izrazila je tudi obžalovanje, da ta Svet tudi v letu 2014 ne bo sodeloval pri oblikovanju zaključkov evropskega semestra.

Glede sklepov je poudarila, da se moramo bolje zavedati, da pri vodenju v izobraževanju ne gre le za vodenje organizacije, temveč za spodbujanje kakovosti izobraževanja, za uvajanje sprememb, za sprotno odzivanje na okolje in spremenjene družbene razmere. Menila je, da so ključne točke prav avtonomija, manj administrativnih zahtev ter odgovornost vodenja.

Francija (FR) je poudarila, da po njenem mnenju glavni dejavnik za uspešno vodenje šole in izobraževalni uspeh ni v avtonomiji, temveč v njihovi pedagoški samostojnosti.

Svet je potrdil sklepe, ki bodo objavljeni v Uradnem listu EU.


2. Osnutek sklepov Sveta o svetovni razsežnosti evropskega visokega šolstva

– sprejetje 15117/1/13 EDUC 401 SOC 847 RECH 469 JEUN 98

PRED je poudaril, da sklepi Sveta o globalni razsežnosti evropskega visokega šolstva (VŠ) izpostavljajo tri ključne točke pri spreminjanju sistemov VŠ: (1) pomen aktivne vloge študentov, učnega osebja (mobilnost) in VŠ organizacij (internacionalizacija programov) za pridobivanje ustreznih kompetenc in znanj, ki jih danes zahteva globalni trg delovne sile, (2) nadgradnja čezmejnih sistemov zagotavljanja kakovosti in priznavanja kvalifikacij tako v okviru bolonjskega procesa kot širše v svetu in (3) razvoj MOOCs in odprtih virov izobraževanja.

Glavni namen internacionalizacije je izboljšati kakovost visokošolskega izobraževanja in bolje pripraviti študente v Evropi za življenje v globalnem svetu za delovanje v svetovnem gospodarstvu. Modernizacija in internacionalizacija visokega šolstva se kaže tudi kot ključni element krepitve prizadevanj EU za rast in delovna mesta s pomočjo inovacij in raziskav. PRED je poudaril, da je moč evropskih visokošolskih sistemov prav v zagotavljanju visoko kakovostnega izobraževanja in raziskav, v raznolikosti njenih institucij ter v podpori za sodelovanje na področjih, kjer to prinaša dodano vrednost, kot so npr. skupne in dvojne diplome, doktorski študij ter mednarodna strateška partnerstva.

Komisarka je podprla besedilo sklepov in opozorila na pomembno vlogo novega programa Erasmus + na področju mobilnosti študentov in učnega osebja, a hkrati poudarila, da gre pri internacionalizaciji VŠ za zapleten proces, saj na tem področju en model ne ustreza vsem. Program Erasmus+ bo namenjal tudi sredstva za podporo organizacijam za mednarodno medsebojno sodelovanje.

Romunija (RO) je dodala še pomen bolonjskega procesa, kjer so DČ prav tako že opravile veliko dela pri pripravi strategij in korakov za internacionalizacijo skupnega evropskega visokošolskega prostora.

Svet je potrdil sklepe, ki bodo objavljeni v Uradnem listu EU.


3. Prosto dostopni učni viri in digitalno učenje

– orientacijska razprava 15591/13 EDUC 414 AUDIO 106 TELECOM 279 PI 147 RECH 494

Hiter razvoj in širjenje digitalnih orodij učenja na daljavo, kot so prosto dostopni učni viri (OER) in prosto dostopni spletni učni programi (MOOC), predstavljata veliko možnosti, a tudi velike izzive na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja, še posebej v VŠ. Z vidika oblikovanja politik takšen razvoj odpira pomembna vprašanja na nacionalni in evropski ravni, ki so povezana z vprašanji zagotavljanja kakovosti, priznavanja, dopolnjevanja s tradicionalnimi oblikami učenja, uporaba jezika, infrastruktura, avtorske pravice ter dodana vrednost ukrepov na ravni EU.

PRED je ministre povabil, da v razpravi orišejo svoje poglede na tematiko, predstavijo nacionalne pobude in izpostavijo največje možne ovire. Prav tako je predsedujoči ministre spodbudil, da sporočijo svoja mnenja glede skupnega reševanja ovir kot so priznavanje, zagotavljanje kakovosti in avtorske pravice. V svojih prispevkih naj bi se ministri odzvali tudi s predlogi skupnih zavez in aktivnosti na EU ravni, ki bi prispevale k skupni dodani vrednosti.

Komisarka je pozdravila predlog razprave v kontekstu septembra objavljenega sporočila EK o odpiranju izobraževanja. Poudarila je, da mladi danes želijo, da so njihova znanja priznana ne glede na način, kako so bila pridobljena. Menila je, da že danes vsa delovna mesta zahtevajo vsaj osnovna znanja s področja IKT in predvidela, da bo v prihodnosti prav poznavanje IKT ključnega pomena pri konkurenčnosti na trgu dela. Poudarila je še vlogo učiteljev pri uvajanju modernih tehnologij v proces učenja, saj morajo prav oni biti neke vrste »vratarji« in ne »zidovi«.

PRED je za bolj zanimivo razpravo povabilo k uvodni besedi dva zunanja gosta, in sicer go. Uschi Schreiber, vodjo službe za vlade in javni sektor pri Ernst and Young ter prof. Giovannija Azzoneja, rektorja univerze Politecnico di Milano.

Ga. Schreiber je poudarila, da digitalno učenje danes ni več možnost ampak nuja. Digitalno učenje je že vsakdanja praksa na Kitajskem in v državah JV Azije, kjer so npr. šole v J Koreji že popolnoma vse opremljene z moderno tehnologijo. Prav tako je učenje v šolah J Koreje popolnoma digitalno, saj je njihov nacionalni načrt, da do 2015 digitalizirajo vsa učna gradiva. Prav tako so v šole uvedli internetne učilnice in uporabo podatkov v oblaku. Izpostavila je problem vključitve mladih, ki končajo primarno in sekundarno izobraževanje v tem sistemu in pride študirat v EU. Takšni študenti seveda iščejo po svetu programe z najboljšimi digitalnimi vsebinami. Meni, da večina VŠ institucij v EU še vedno temelji na tiskanih študijskih gradivih, kar močno ovira delo, saj se je potrebno prebiti čez ogromne količine gradiv, da najdeš pravo informacijo.

Zaključila je s štirimi poudarki in menila, da moramo v EU sprejeti dejstvo, da digitalno učenje ni več opcija, temveč nuja, da se bo 60 % študentov v prihodnje moralo izobraževati digitalno, saj bodo podjetja vedno bolj potrebovala kadre, ki so digitalno izobraženi in ne le digitalno prilagojeni. Menila je, da se ne moremo več spraševati »ali« temveč »kako« ter da je potrebno nemudoma razviti model vseživljenjskega digitalnega učenja.

Predlagala je, da mora EU prevetriti svoje izobraževalne sisteme, še posebej na področju VŠ, če želi konkurirati v globalnem svetu. Zaključila je, da je uporabnik tisti, ki določa, ali je program kakovosten ali ne in da v tem smislu EU že močno zaostaja za preostalim delom sveta.

Prof. Azzone je najprej predstavil svojo univerzo, ki predstavlja vodilno institucijo na področju učenja na daljavo v IT, kot tradicionalno univerzo med MOOCi in globalizacijo. Menil je, da evropske univerze ne smejo kopirati ameriškega zgleda masivnega uvajanja spletnih tečajev, ampak naj se raje osredotočajo na evropske posebnosti in dodano vrednost.

Pojasnil je, da je razvoj posameznega spletnega programa zelo drag (cca. 100.000 EUR) in zamuden, predvsem ker ima večina evropskih javnih univerz zelo dobro razmerje med številom profesorjev in študentov in ker dvigovanje šolnin ni na mestu. Prepričan je, da MOOCi ne morejo nadomestiti tradicionalnega načina izobraževanja in predstavil konkreten primer s svoje univerze: 70 % študentov tradicionalnega (in class) študija uspešno zaključi študij, medtem ko je uspešnost spletnega študija samo 12 %!

Poudaril je, da MOOCi lahko predstavljajo dopolnitev v študijskem programu in so koristni za razvoj novih izobraževalnih modelov, ki niso osredotočeni zgolj na tehnično znanje, temveč tudi na razvoj medkulturnih, interdisciplinarnih in inovativnih spretnosti. Prav tako je prof. Azzone opozoril na dejstvo, da v spletne programe vstopajo posamezniki z različnim začetnim znanjem, da pa so MOOCs lahko zelo dobri v dopolnjevanju na področju pridobivanja osnovnih znanj, pri prehodu med področjem izobraževanja in zaposlovanja ter pri dopolnjevanju tradicionalnega študija. Izpostavil je tudi jezik kot oviro pri dostopanju do odprtih virov, saj so le-ti pogosto le v angleškem jeziku, ter usposobljenost učiteljev/profesorjev za uporabo virov in vodenje študentov.

RAZPRAVA

Večina DČ je že razvila določene pobude, projekte, programe in pilotne strategije na področju uvajanja IKT v izobraževanju na različnih nivojih izobraževalnih sistemov. Ministri so se strinjali, da uvajanje prosto dostopnih učnih virov in učenje na daljavo prinaša veliko novih možnosti v smislu večje dostopnosti do izobraževalnih vsebin s strani skupin z manj priložnostmi in bolj oddaljenih regij. Prav tako so menili, da uvajanje digitalnih vsebin na dolgi rok prinaša večjo stroškovno učinkovitost izobraževanja in usposabljanja ter spodbuja inovativne pristope v izobraževanju.

Enotni so si bili tudi v tem, da uvajanje digitalnega učenja in odprtih učnih virov tako na nacionalni kot EU ravni vnaša številna vprašanja glede priznavanja doseženih znanj na ta način, glede zagotavljanja kakovosti posameznih vsebin, glede avtorskih pravic in ohranjanja manjših jezikov.

Več ministrov je opozorilo na dejstvo, da je potrebna tudi ustrezna infrastruktura, ki ni na voljo povsod in v enaki meri in da dostop do odprtih virov ravno zato ni vedno zastonj in možen za vse. Prav tako so ministri soglašali, da ni pričakovati, da bo digitalno učenje nadomestilo tradicionalni način študija in se zavzeli za dopolnjevanje obeh načinov in komplementarnost.

Prav vsi pa so se v razpravi strinjali, da so učitelji in učno osebje ključni v uvajanju kakršnihkoli sprememb in da je potrebno pozornost usmeriti tudi v razvijanje kritičnega duha učencev, dijakov in študentov, ki bodo lahko določali kakovost posameznih digitalnih vsebin in odločali o tem, ali so za določena področja ustreznejši digitalni viri ali tradicionalni način izobraževanja.

Nekateri, bolj zadržani, ministri so menili, da je potrebno biti previden pri uvajanju MOOCs, saj nimamo na voljo ustreznega števila ocen o vplivu le-teh na kakovost učnih izidov. Prav zato so menili, da ni še čas za določanje skupnih evropskih strategij na tem področju, ampak so pozvali k postopnemu uvajanju poskusnih projektov in sprotnemu ocenjevanju učinkov po korakih. Prav na tem mestu so mnogi poudarili pomen izmenjave izkušenj med DČ in izobraževalnimi institucijami in pozvali k uporabi EU orodij Erasmus+ in Obzorje 2020 za pripravo pilotnih projektov in testnega razvijanja strategij.

SI minister je dejal, da Slovenija (SI) že skoraj sedem let aktivno deluje na področju uvajanja informacijsko komunikacijskih tehnologij v izobraževanju na douniverzitetni in akademski ravni. Ministrom je predstavil pilotni projekt »OpenUpSlovenia« (SI delegacija je ministrom razdelila tudi pisni opis projekta), za katerega si SI želi, da bi postal primer dobre prakse v EU in bi povezal uporabo odprtih virov v izobraževanju na vseh ravneh od predšolske vzgoje do visokega šolstva. Dodal je še, da je poskusni pristop edini pravi način, da EU kot svetovna regija tekmuje na globalni ravni. Strinjal se je s številnimi odprtimi vprašanji na tem področju, a menil, da je potrebno pričeti s počasnim uvajanjem in postopno preverjati učinek. SI izkušnje in znanje je ponudil EU kot inkubator za razvoj tovrstnih tehnologij in pristopov tudi v drugih državah članicah in povabil kolege k sodelovanju. Več je minister dr. Pikalo kolegom predstavil še ob kosilu, kjer so ministri nadaljevali razpravo.

  • Neposredno zanimanje za SI predlog je že v razpravi izrazil BG minister.
  • Danska (DK) je povedala, da bodo vse OŠ in SŠ do konca leta 2014 na DK opremljene z brezžičnim omrežjem, med tem ko je FR kot težavo izpostavila ravno vprašanje dostopnosti do brezžičnih omrežij po celotni deželi. Tudi RO se je strinjala, da nič ne pomeni opremljenost, če pa šole nimajo dostopa do spleta.
  • Estonija (ES) je kot ključno oviro omenila izziv, kako oceniti učence, ki se bodo izobraževali s pomočjo OER.
  • Italija (IT) se je strinjala s SI in menila, da morajo vlade EU na tem področju stopiti skupaj in podpreti skupne EU platforme. Vlade morajo v svojih državah zagotoviti široko dostopnost z infrastrukturo, skupne EU platforme pa naj testno razvijajo modele, vsebine in predloge za rešitev ovir kot so kakovost, priznavanje, jeziki, avtorske pravice itd.
  • Belgija (BE) je veliko vložila v dostopnost do spleta ter v opremljenost šol, je pa izpostavila, da ne gre toliko za tehnološke ovire, temveč se sedaj spopadajo z metodološkimi vprašanji OER. Dodala je še, da je poleg razvijanja in zagotavljanja digitalnega učenja potrebno tudi medijsko izobraževanje za razvoj kritičnega pristopa.
  • Nemčija (DE) je prav tako podprla idejo, da gre za področje, kjer je sodelovanje DČ na EU ravni dodana vrednost in menila, da je potrebno vzpostaviti skupne, morda regionalne ali celo globalne platforme. Glede vprašanja avtorskih pravic se je zavzela za poseben status pri gradivih, ki so namenjene izobraževanju in predlagala skupno EU delovno skupino, ki bi delovala na področju OER.
  • Tudi portugalska (PT) je menila, da potrebujemo skupno sodelovanje in podprla skupne platforme za uporabo dobrih izkušenj.
  • Irska (IE) se je zavzela za to, da se ne standardizira pristopov, ampak da je v tem trenutku potrebno pustiti, da se OER in digitalno učenje razvija v okviru izobraževalnih ustanov, SE pa je celo prepričana, da je prezgodaj za odločanje o nacionalnih strategijah. SE je namreč najpogosteje v EU navedena kot DČ, kjer je na voljo največ OER in je digitalno učenje najbolj razvito, a raziskave kažejo, da učni izidi v primerjavi z ostalimi, zaostajajo. Prav tako je SE poudarila, da se je izkazalo, da univerze, ki uporabljajo OER dosegajo slabše rezultate kot klasične univerze. Študenti namreč potrebujejo več usmerjanja, vodenja, česar pri digitalnem učenju manjka.
  • Poljska (PL) je menila, da je potrebno sodelovati na EU ravni in poudarila, da so OER in MOOCi dobra znamka za atraktivnost študijev na globalni ravni.
  • Malta (MT) je opozorila, da so nekatere univerze preveč toge in »srednjeveške« in so vrtci bolje digitalno opremljeni in razviti, zato je na tem področju nujno narediti preboj.
  • Avstrija (AT) se je strinjala z navedbo ge. Schreiber, da uporabnik določa kakovost, a je menila, da je prav zato tekom izobraževanja potrebno več narediti za razvoj osebnosti mladih.
  • Luksemburg (LU) je predlagal, da je potrebno na novo pripraviti EU smernice na tem področju in poudaril, da je kljub globalizaciji v izobraževalnih sistemih potrebno skrbeti za ohranjanje malih jezikov.
  • Nizozemska (NL) je kot dober primer EU DČ pri uporabi MOOCov poudarila težavo različnih stopenj DDV za različne oblike virov, saj je tiskano gradivo obdavčeno manj kot enako elektronsko gradivo. Potrebno je vložiti veliko v to, da se učno osebje in študente nauči, kako uporabljati določene učne vire, je pa NL izrazila veliko zanimanje za rešitve in predloge drugih DČ.
  • Ciper (CY) se je zavzel za previdnost pri uvajanju novih strategij in menil, da je potrebno ohranjati tudi tradicionalni način učenja.

Ga. Scheriber je ob koncu razprave dodala še, da se strinja, da univerze ne morejo 100 % delovati na osnovi OER, temveč je potrebno dobro domisliti, katera so tista področja, ki bi na digitalni način učenja prinašala boljše rezultate.

Prof. Azzone pa je poudaril, da je na EU potrebno povezovanje in razvoj skupnih platform ter menil, da je prednost in dodana vrednost EU v tem, da lahko združuje kulturo in tradicijo s tehnologijo.


Razno

4. Podatki o stanju na Cipru v raziskavah OECD

– poročanje ciprske delegacije 15903/13 EDUC 426 RELEX 999 OCDE 7

Svet se je seznanil z informacijami CY delegacije, ki je poudarila nezadovoljstvo z ovirami za članstvo v OECD. CY je sicer zadovoljen, da lahko delno sodeluje pri raziskavah PISA, TALIS in PIAAC, a se ne strinja, da iz političnih razlogov rezultati CY niso vključeni v poročila in skupne analize OECD. CY minister je pozval kolege in EK k podpori, da bi CY v prihodnje lahko enakopravno sodeloval pri OECD raziskavah in da bodo v prihodnje podatki CY vključeni v skupna poročila in analize.

FR, GR (Grčija) in RO delegacije so podprle CY mnenje in se strinjale, da gre za enakost možnosti. RO je poudarila, da ni članica OECD, a bi prav tako rada sodelovala pri zbiranju podatkov na področju izobraževanja in usposabljanja, saj EK ves čas poudarja, da za pripravo ustreznih politik ni na voljo dovolj podatkov.

EK je izrazila podporo CY delegaciji in obvestila ministra, da je poslala posebno pismo generalnemu sekretarju OECD z željo, da se najde ustrezna rešitev.


5. Delovni program prihodnjega predsedstva

– poročanje grške delegacije

GR delegacija je na kratko sporočila, da bodo prednostne naloge GR PRED v prvi polovici leta 2014: inovativnost v izobraževanju v kontekstu socialne kohezije, boj proti zgodnjemu opuščanju šolanja, učenje tujih jezikov in jezikovne kompetence (priprava referenčnega merila za učenje tujih jezikov), promocija poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja (vključno s financiranjem iz sredstev ESS), predšolsko izobraževanje, izobraževanje učiteljev, priznavanje neformalnih in priložnostno pridobljenih znanj.

Glede dogodkov je GR napovedala konferenco programa Erasmus+ (januarja 2014), sestanke generalnega direktorata (GD) za VET, VŠ ter organizacijo konferenc na temo U-Multirank, na temo VET in predšolske vzgoje.


Kosilo ministrov za izobraževanje in usposabljanje

Uradnemu delu zasedanja ministrov za izobraževanje in usposabljanje je sledilo kosilo, ob katerem se je razprava iz uradnega dela nadaljevala. Ministrom EU se je pridružil še NO minister za izobraževanje in znanost, SI minister pa je dobil več časa za predstavitev SI pobude.

 


MLADINA

  • 6. Osnutek sklepov Sveta o krepitvi socialnega vključevanja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo
  • 7. Prihodnji delovni načrt EU na področju mladinske politike
  • 8. Skupni sklepi konference EU o mladih (Vilna, 9.–12. september 2013)
  • 9. Delovni program prihodnjega predsedstva

Podrobnosti v celotnem prispevku v pdf.

 


ŠPORT

  • 10. Predlog priporočila Sveta o medsektorskem spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti
  • 11. Osnutek sklepov Sveta o prispevku športa h gospodarstvu EU ter zlasti k reševanju problema brezposelnosti mladih in socialnemu vključevanju
  • 12. Dobro upravljanje v športu
  • 13. Informacije o svetovni protidopinški konferenci
  • 14. Praznovanje stote obletnice nogometnih tekem na nikogaršnji zemlji med božičnim premirjem leta 1914 pod okriljem zveze UEFA
  • 15. Delovni program prihodnjega predsedstva

Podrobnosti v celotnem prispevku v pdf.

 


Preberite celotni prispevek: Poročilo z zasedanja Sveta za izobraževanje, mladino in šport, november 2013 (pdf)

Zapisala: Maja Mihelič Debeljak, SPBR

(Skupno 12 obiskov, 1 današnjih obiskov)