V decembru 2017 je pri Državnem izpitnem centru izšla analiza z naslovom Za večjo pravičnost šolskega sistema v Sloveniji, ki temelji na nacionalnih administrativnih podatkih.  Avtorji dr. Gašper Cankar, dr. Matevž Bren in dr. Darko Zupanc so v analizi povezali dosežke učencev in učenk z njihovimi socialnimi, kulturnimi, ekonomskimi in regionalnimi značilnostmi.

Prispevek analize je dvoslojen. Avtorji so z njo razvili metodologijo, s pomočjo katere je mogoče brez grožnje za zasebnost posameznikov prek povezav nacionalnih baz podatkov sistematično spremljati nekatere vidike pravičnosti izobraževalnega sistema. Rezultati omenjenih povezav kažejo na močno povezanost socialno-ekonomskega statusa učencev in dijakov z njihovimi dosežki in odločitvami za vrsto izobraževanja na srednješolski ravni (splošno vs. strokovno).  Poročilo o analizi poleg popisa metodologije in temeljnih ugotovitev objavlja tudi velik nabor podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc, ki so bili širši javnosti in raziskovalcem doslej nedostopni.

 

enakost ni pravicnost

Zakaj in kako meriti pravičnost?

Med cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji je jasno zapisano, da si prizadeva za razvoj potencialov vseh posameznikov, ne glede na njihove osebne lastnosti in okoliščine. Ker lahko predpostavljamo, da se vseh družbenih slojih rojevajo ljudje z različnimi sposobnostmi  in da so te enakomerno razpršene, je mogoče pričakovati, da bodo enakomerno razpršeni tudi dosežki.. V idealnem svetu in  idealnem sistemu vzgoje in izobraževanja, dejstvo, ali se je nekdo rodil bogatim/revnim in (ne)izobraženim staršem, ne bi imelo vpliva na to, v kolikšni meri bo lahko posameznik svoje prirojene potenciale realiziral. Vendar mnoge raziskave kažejo, da ne živimo v idealnem svetu, saj šolski sistemi v večji ali manjši meri reproducirajo družbene neenakosti.

Odgovor na vprašanje, kako ekonomsko in socialno ozadje vpliva na ravni doseženega znanja in spretnosti, doseženo izobrazbo, poklicne usmeritve in aspiracije posameznikov v izobraževalnih sistemih, zato lahko štejemo za enega ključnih kazalnikov pravičnosti izobraževalnega sistema.
Doslej smo se v Sloveniji lahko opirali na predvsem na izsledke mednarodnih raziskav, ki za Slovenijo ne kažejo najlepše slike po kazalniku pravičnosti.

Raziskava PIAAC je pokazala, da imajo odrasli, pri katerih je vsaj eden od staršev dosegel terciarno izobrazbo, izrazito višje dosežke pri merjenju spretnosti in višjo doseženo izobrazbo, kot odrasli, ki imajo srednješolsko izobražene starše. Prepad zeva še globje do tistih, katerih starši so imeli le osnovnošolsko izobrazbo.

Iz cikla v cikel pri raziskavi PISA, ki zajema 15-letnike, večinoma dijake srednjih šol, lahko opazujemo, da je vpis po programih srednješolskega izobraževanja izrazito povezan s socialno ekonomskim statusom  dijakove družine.

Od mednarodnih k nacionalnemu pristopu

Izsledki na podlagi mednarodnih raziskav prispevajo k primerjalnemu umeščanju nacionalnega  sistema vzgoje izobraževanja ne le glede kognitivnih dosežkov posameznikov, temveč tudi glede kazalnikov pravičnosti. To omogoča primerjavo z izidi v drugih državah po skupni metodologiji. Vendar gre v teh primerih za raziskave na (sicer reprezentativnih) vzorcih, o kazalnikih socialno-ekonomskega ozadja pa poročajo vprašani sami, zato je zanesljivost manjša. Raziskave potekajo v ciklih, ki si sledijo na nekaj let, država pa se vsakič znova odloča o tem, ali bo v njih sploh sodelovala.

Z vidika podpore nacionalni politiki, ki med svoje prioritete uvršča vključujoč in pravičen izobraževalni sistem je torej smiselna izgradnja nacionalne metodologije za redno in poglobljeno spremljanje pravičnosti slovenskega izobraževalnega sistema. V Sloveniji se je doslej le malo empiričnih študij ukvarjalo z vprašanjem pravičnosti (glej npr. Flere s sodelavci in Gaber, Marjanovič Umek).

Študija RICa, ki svoj namen nedoumno povzame v naslovu Za večjo pravičnost šolskega sistema v Sloveniji, je temeljit podvig za nacionalno izgradnjo koncepta in sistematično spremljanje pravičnosti izobraževalnega sistema.

 

Sistematična povezava nacionalnih podatkov je mogoča

Z novo analizo so na RICu povezali podatke, ki jih v svojih zbirkah hrani država oz. za to pristojne institucije. Povezali so podatke o dosežkih učencev pri nacionalnih preverjanjih znanja v 6. in 9. razredu, dosežke pri splošni maturi in dosežke pri poklicni maturi ter šolske ocene, ki jih hrani RIC, s podatki o socialnem/ekonomskem ozadju učencev v administrativnih bazah SURS.  Rezultati tako opravljene  analize zajemajo zelo velik delež posamezne generacije učencev, zato jih je mogoče brez večjih zadržkov posploševati. Prav tako je prednost takšnega pristopa pridobitev podatkov iz administrativnih baz SURS, ki so že zbrani in jih torej ni treba ponovno zbirati, obenem pa so bolj zanesljivi kot samo-poročani podatki, ki jih pridobivajo od populacijskega vzorca v naborih mednarodnih raziskav (PISA, TIMSS, PIRLS, PIAAC).

Raziskovalci so uspeli preseči izzive varovanja osebnih podatkov posameznikov – učencev in njihovih staršev – tako, da so njihove identifikatorje (EMŠO številke) zamenjali z negovorečimi številkami in jih povezali. V raziskavi so identificirali spremenljivke, ki so primerne za sistemsko spremljanje.  Pokazali so, da je mogoče iz administrativnih baz na SURS pridobiti tudi občutljive podatke o bruto dohodku matere in očeta, vrednosti nepremičnin in izobrazbi staršev, socialno-ekonomskem statusu poklica staršev. Za namen sistemskega spremljanja so raziskovalci sestavljeni razvili in preizkusili indikator SEI (socialno ekonomski indeks, ki je sestavljen iz podatkov o dohodkih staršev, vrednosti nepremičnin, najvišji izobrazbi staršev in socialno-ekonomskega statusa poklica staršev), s katerim je mogoče na ekonomičen način povzeti velik del značilnosti, zajetih v posameznih spremenljivkah.

 

Temeljne ugotovitve analize

Analiza, ki je zajela podatke o dosežkih na preizkusih znanja za več zaporednih let (od 2010 do vključno 2013), je pokazala na stabilne povezave med ozadenjskimi kazalniki in dosežki v več zaporednih letih in ugotavlja:

  • Korelacije v 6. razredu NPZ so tipično manjše kot v 9. razredu NPZ.
  • Korelacije pri splošni in poklicni maturi so manjše od korelacij pri NPZ (6. in 9. razred). (Analiza interpretira bistveno manjšo povezanost takole: Razlog za manjšo povezanost lahko najdemo pri spremenljivkah okolja. Če pogledamo statistike teh spremenljivk po podskupinah, vidimo, da sta podskupini učencev, ki se odločita za šolanje, ki se zaključi s poklicno oziroma splošno maturo, med sabo različni ravno po teh spremenljivkah. Za primerjavo: mediana letnega bruto dohodka družine za učence NPZ9 v letih od 2010 do 2013 znaša med 27.537 in 28.297 EUR, za starše dijakov s poklicno maturo znaša med 21.355 in 23.641 EUR, pri starših dijakov splošne mature pa znaša med 35.686 in 36.618 EUR!). Na šole, ki se zaključijo s splošno maturo, se vpišejo dijaki iz drugačnega socialno-ekonomskega okolja kakor na šole, ki se zaključijo s poklicno maturo.
  • Korelacije dosežka s skupnim bruto dohodkom obeh staršev so tipično višje kot korelacije z bruto dohodkom vsakega starša posebej.  (Za ilustracijo: Verjetnost, da je učenec ob koncu OŠ, ki je pri matematiki v spodnji tretjini dosežkov (NPZ9), iz družine z višjimi (ali enakimi) prihodki kot učenec v zgornji tretjini dosežkov, je samo 27-odstotna.)
  • Povezanost dosežka (tako pri matematiki kot pri slovenščini) je večja z izobrazbo matere kakor z izobrazbo očeta.
  • Povezanosti spremenljivk dosežkov s spremenljivkami izobrazbe so višje kakor s spremenljivkami dohodkov.
  • Razlike med slovenskimi osnovnimi šolami obstajajo, vendar velika večina razpršenosti v dosežkih (92–95 %) znotraj šol in predstavlja individualne razlike med učenci.
  • V osnovni šoli med oddelki znotraj šole ni velikih razlik.

V predgovoru analize direktor Državnega izpitnega centra dr. Darko Zupanc piše, da rezultati raziskave odpirajo možnosti za naslednje korake, ki vključujejo oblikovanje podlag za sistematično zbiranje  in uporabo podatkov za izboljšanje pravičnosti pri vodenju šolske politike na vseh ravneh – od razreda, prek šole, do sistema. 
Prvi od naslednjih korakov, je, da se poglobite v študijo.

Brala je Tanja Taštanoska.

(Skupno 268 obiskov, 1 današnjih obiskov)