V prispevku predstavljamo nekatere rezultate raziskave Dejavniki socialnega vedenja otrok in učinek socialnega vedenja na kasnejšo učno uspešnost. Raziskava je potekala pod okriljem Pedagoškega inštituta, v njej smo dve leti (2006 – 2008) spremljali 328 učencev, in sicer od vstopa v prvi razred do zaključka drugega razreda. V raziskavo so bile vključene tudi učiteljice, vzgojiteljice in mame otrok.

Eden od namenov raziskave je bil ugotoviti raven kompetentnosti otrok ob vstopu v šolo. Kompetentnosti ob vstopu v šolo so opredeljene v smislu temeljnih spretnosti in sposobnosti, pa tudi znanja in razumevanja, ki omogočajo učinkovito delovanje v šolskem okolju – tako v učnem kot socialnem smislu; v raziskavi smo se osredinili predvsem na spoznavno komponento (kompetentnosti obsegajo tudi socialno-vedenjsko, čustveno, fizično/zdravstveno in jezikovno komponento). Prvošolce smo v prvih sedmih tednih prvega razreda individualno preizkusili s Preizkusom temeljnih kompetentnosti otrok ob vstopu v šolo. Preizkus meri (pred)bralne in matematične kompetentnosti.

Na področju (pred)bralne kompetentnosti otroci ob vstopu v prvi razred:

  • v povprečju prepoznajo 14 črk abecede; 
  • tretjina otrok (32 %) prepozna skoraj vse črke abecede, približno petina otrok (18 %) prepozna eno ali nobene; 
  • slaba polovica otrok (40 %) kaže določeno stopnjo zmožnosti branja (prepoznajo zapisane besede, berejo posamezne besede ali povedi), več kot polovica (60 %) otrok ne kaže zmožnosti branja;
  • 8 % otrok brez večjih napak glasno bere nepoznane povedi.

Rezultati kažejo, da se ob všolanju v povprečju polovica učencev nahaja na skrajnih dveh točkah procesa usvajanja abecede, ki je eden od elementov bralne pismenosti. Nadalje, v povprečnem razredu v prvem mesecu prvega razreda dva otroka razmeroma dobro bereta, ostali pa bodisi berejo slabše ali sploh ne.

Na področju matematične kompetentnosti otroci ob vstopu v prvi razred:

  • v povprečju prepoznajo 7 števil od desetih (števila od 0 do 15);
  • 40 % prvošolcev prepozna vsa števila do 15 (polovica od njih tudi višja dvomestna in trimestna števila), 13 % pa eno ali nobene;
  • dobra četrtina (26 %) prvošolcev ob slikovnem gradivu sešteva in/ali odšteva do 10 in tudi s prehodom čez deset, 8 % otrok pa računanje ob slikovnem gradivu dela težave;
  • slaba petina otrok (17 %) reši enostavne besedilne naloge, dobra petina pa ne (22 %);
  • 29 % otrok sešteva s simboli (+, =) in zapisanimi števili do 10.

Podobno kot pri bralni kompetentnosti rezultati kažejo na razlike v matematični kompetentnosti prvošolcev. V povprečnem razredu petina otrok prepozna števila in z njimi računa, manjši delež otrok pa ne prepozna števil niti ne računa ob slikovnem gradivu.

Dobljeni rezultati kažejo na velike razlike med prvošolci, pri čemer so deleži otrok na skrajnih točkah razmeroma veliki; skupaj predstavljajo približno tretjino do polovico otrok v razredu. Ugotovitve kažejo na velike izzive, s katerimi se soočajo učiteljice v prvem razredu; kažejo na močno potrebo po individualizaciji pouka, če želimo, da je pouk kakovosten za različne skupine otrok.

Podrobneje bomo rezultate raziskave predstavili na I. znanstvenem posvetu Vodenje v vzgoji in izobraževanju, ki bo potekal 3. in 4. aprila 2012 v Portorožu.

Pripravila: Maša Vidmar, Pedagoški inštitut

(Skupno 26 obiskov, 1 današnjih obiskov)