Pripravili: mag. Ana Mlekuž in Barbara Japelj Pavešić, Pedagoški inštitut

 

Rezultati raziskav TIMSS 2015 kažejo, da matematično in naravoslovno izobraževanje v Sloveniji dosega odlično znanje med učenci v osnovni šoli in dijaki gimnazij. Slovenija je dosegla nadpovprečne in zelo visoke rezultate iz znanja matematike in naravoslovnih predmetov v osnovni šoli, ter matematike in fizike v gimnaziji. Osmošolci so se z znanjem naravoslovja uvrstili med najboljše daljnoazijske države. Gimnazijci so dosegli najvišji rezultat iz maturitetne fizike ter bodoči maturanti višje ravni mature iz matematike najvišji rezultat iz matematike med populacijami vrstnikov iz drugih držav.

 

O TIMSS in TIMSS Advanced

Mednarodna raziskava trendov v znanju matematike in naravoslovja (Trends in International Mathematics and Science Study) TIMSS je mednarodno merjenje znanja matematike in naravoslovja med četrtošolci in osmošolci, ki poteka vsaka štiri leta od leta 1995 dalje. TIMSS Advanced pa je mednarodna raziskava, ki meri znanje matematike in fizike med dijaki zadnjega letnika zahtevnejših matematičnih in fizikalnih srednješolskih programov pred vstopom na univerze, in je bila izvedena v letih 1995, 2008 in 2015. Cilj obeh raziskav je izmeriti znanje učencev in dijakov ob koncu ključnih obdobij izobraževanja ter raziskati z znanjem povezane dejavnike učenja, poučevanja in šolskih okoliščin. Sodelujoče države s sodelovanjem pridobijo vpogled v primerljivosti znanja svoje mladine z znanjem vrstnikov po svetu, prepoznajo šibke in močne točke svojega izobraževalnega sistema, poleg tega pa s pomočjo primerov dobre prakse reševanja težav iz drugih držav tudi same izboljšujejo svoj izobraževalni sistem.

Rezultati TIMSS 2015 in TIMSS Advanced 2015

4. razred

Slovenski četrtošolci se odlikujejo po zelo velikem napredku od leta 2011, saj so v povprečju pri matematiki dosegli 520 točk, pri naravoslovju pa 543 točk, kar je oboje višje od povprečja sodelujočih držav, ki je postavljeno na 500 točk. Na dosežke so zelo verjetno ugodno vplivali prenovljeni učni načrti, ki so največja sprememba v matematičnem in naravoslovnem izobraževanju od prejšnje raziskave v letu 2011. Po rangu je dosežek slovenskih četrtošolcev pri matematiki med 22. in 28. mestom.

Podoben rezultat, kot so ga dosegli slovenski četrtošolci pri matematiki, so dosegli še četrtošolci iz Bolgarije (524 točk), Cipra (523 točk), Nemčije (522 točk), Švedske (519 točk), Srbije (518 točk) in Avstralije (517 točk). Najvišje dosežke pri matematiki pa so dosegli četrtošolci iz Singapurja (618 točk), Hong Konga (615 točk), Tajvana (597 točk) in Japonske (593 točk).

Glede na rang je dosežek slovenskih četrtošolcev pri naravoslovju višji, med 8. in 15. mestom. Podoben rezultat so dosegli še četrtošolci iz Kazahstana (550 točk), Poljske (547 točk), ZDA (546 točk), Madžarske (542 točk), Švedske (540 točk), Norveške (538 točk) in Bolgarije (536 točk). Najvišje dosežke v naravoslovju pa so dosegli četrtošolci iz Singapurja (590 točk), Južne Koreje (589 točk), Japonske (569 točk), Ruske federacije (567 točk) ter Hong Konga (557 točk).

8. razred

Slovenski osmošolci so pri matematiki v povprečju dosegli 516 točk, pri naravoslovju pa 551 točk, kar je višje od mednarodnega povprečja, ki je tudi tu postavljeno na 500 točk. Na obeh področjih so se učenci po rezultatih uvrstili v prvo tretjino držav in dosegli dolgoročni cilj našega izobraževanja. Po rangu je dosežek slovenskih osmošolcev pri matematiki med 10. in 16. mestom, podobne rezultate pa imajo še ZDA (518 točk), Anglija (518 točk), Madžarska (514 točk), Norveška (512 točk), Litva (511 točk) in Izrael (511 točk). Najvišje dosežke so dosegli osmošolci iz Singapurja (621 točk), Koreje (608 točk), Tajvana (597 točk), Hong Konga (594 točk) in Japonske (593 točk).

Dosežek slovenskih osmošolcev pri naravoslovju se je uvrstil zelo visoko med 4. in 7. mesto. Po rezultatu so podobni daljnoazijskima državama, Južni Koreji (556 točk) in Hong Kongu (546 točk), ter še Ruski federaciji (544 točk). Najvišje dosežke so dosegli osmošolci iz Singapurja (597 točk), Japonske (571 točk) in Tajvana (569 točk).

 

Preduniverzitetna matematika in fizika

Vsi slovenski dijaki programa splošne gimnazije skupaj (34,4 % pokritja populacije ) so iz matematike dosegli povprečni rezultat 460 točk in je nižji od TIMSS povprečja (500 točk). Podobne rezultate kot slovenski dijaki dosegajo še dijaki Francije (463 točk, 21,5 % pokritja populacije) in Norveške (459 točk, 10,6 % pokritja populacije).

Podskupina dijakov (8,2 % pokritja populacije), ki so bili prijavljeni na maturo iz matematike na višji ravni, pa je dosegla najvišji dosežek, kar 549 točk, ki je statistično enak dosežku dijakov najintenzivnejšega programa matematike v Ruski Federaciji (540 točk, 1,9 % pokritja populacije) in višji od dosežkov vseh drugih dijakov v Libanonu (532 točk, 3,9 % pokritja populacije), naprednega programa v Ruski federaciji (485 točk, 11,4 % pokritja populacije), dijakov intenzivnih programov v ZDA (485 točk, 10,1 % pokritja populacije) in na Portugalskem (482 točk, 28,5 % pokritja populacije).

Slovenski dijaki programa splošne gimnazije, ki so za maturo izbrali fiziko (7,6 % pokritja populacije),  so v fiziki dosegli najvišji rezultat med 9 državami, kar 531 točk (TIMSS povprečje je 500 točk), pred Rusko federacijo (508 točk, 4,9 % pokritja populacije), Norveško (507 točk, 6,5 % pokritja populacije), Portugalsko (467 točk, 5,1 % pokritja populacije), Švedsko (455 točk, 14,3 % pokritja populacije), ZDA (437 točk, 4,8 % pokritja populacije), Libanonom (410 točk, 3,9 % pokritja populacije), Italijo (374 točk, 18,2 % pokritja populacije) in Francijo (373 točk, 21,5 % pokritja populacije). Pomembno je, da je delež obeh slovenskih najuspešnejših skupin (dijaki programa splošne gimnazije, ki so za maturo izbrali fiziko, in dijaki, ki se pripravljajo na maturo iz matematike na višji ravni) v celotni slovenski populaciji precej velik (8,2% in 7,6%) – večji kot je delež nekaterih sodelujočih populacij, ki so dosegle nižje dosežke. Poleg tega je vseh slovenskih maturantov skupaj v populaciji mladih pri nas kar 34,4 % (približno tretjina mladostnikov ustrezne starosti), kar je daleč največji delež dijakov, ki so vključeni v najzahtevnejši program preduniverzitetne matematike med vsemi državami. 

Trendi

Dosežki vseh treh populacij so zrasli od leta 2011. Trendi kažejo v osnovni šoli stalno naraščanje znanja brez vmesnih padcev ter v gimnaziji manjši padec v 2015 v fiziki le med dekleti. Po spolih v osnovni šoli ni razlik, razen v naravoslovju v 4. razredu.  V vseh meritvah v gimnaziji so uspešnejši fantje. Znanje je v osnovni šoli naraslo v vseh vsebinah in kognitivnih ravneh, tudi v sklepanju, izboljšali so se tako manj, kot bolj uspešni učenci. Slovenija je ena redkih držav, ki od 1995 beleži tudi povečanje vseh deležev učencev, ki so dosegli osnovno, srednje, visoko in najvišje znanje.

Kaj je pokazala lestvica zavzetosti poučevanja matematike/naravoslovja?

Učencem smo v sklopu raziskave postavili 10 trditev in jih prosili, da za vsako označijo, ali se z njo popolnoma strinjajo, strinjajo, ne strinjajo ali sploh ne strinjajo:

  • 1. Vem, kaj pri matematiki/naravoslovju učitelj pričakuje od mene.
  • 2. Učiteljevo razlago pri matematiki/naravoslovju zlahka razumem.
  • 3. Zanima me, kar pri matematiki/naravoslovju pove učitelj.
  • 4. Učitelj poskrbi, da pri matematiki/naravoslovju počnemo zanimive stvari.
  • 5. Učitelj ima jasne odgovore na moja vprašanja.
  • 6. Učitelj dobro razlaga matematiko/naravoslovje.
  • 7. Učitelj mi dovoli pokazati, kaj sem se naučil.
  • 8. Učitelj naredi različne stvari, ki mi pomagajo pri učenju.
  • 9. Učitelj mi pove, kako naj popravim napake, ki ji h storim.
  • 10. Učitelj posluša, ko kaj rečem.

 

Odgovori učencev so bili združeni v novo lestvico, ki se imenuje Zavzetost poučevanja matematike/naravoslovje po presoji učencev. Učenci so bili razporejeni v tri skupine glede na doseženo vrednost na lestvici. Višja vrednost pomeni bolj zavzet, pozoren, na otroka usmerjen pouk.

Pri matematiki v 8. razredu se je Slovenija z deležem 20 % učencev v skupini, ki je opredeljena kot takšna, ki je deležna zelo zavzetega poučevanja, med 39 državami uvrstila na tretjo mesto od zadaj. Manjše deleže učencev, ki so prepoznali poučevanje svojega učitelja kot zelo zavzeto, so izmerili na Japonskem in v Južni Koreji. V Sloveniji je večina, 60 %, učencev v skupini srednje zavzetega poučevanja. Dosežki se med skupinami razlikujejo. Zelo zavzeto poučevanje matematike je v Sloveniji doseglo 18 točk več kot srednje zavzeto, manj zavzeto poučevanje pa 15 točk manj kot srednje zavzeto.

Pri naravoslovju v 8. razredu podatki kažejo 21 % slovenskih učencev, ki so deležni zavzetega poučevanja pri fiziki, 26 % učencev, ki so ga deležni pri kemiji in vsebinah iz ved o Zemlje, ter 25 % učencev, ki so ga deležni pri biologiji, kar je za približno polovico manj od mednarodnega povprečja in najnižje od vseh držav, kjer se naravoslovje poučuje v ločenih naravoslovnih predmetih.

V Sloveniji so značilne razlike med znanjem učencev, ki imajo zelo in srednje zavzete učitelje in znanjem učencev, ki so poučevanje svojega učitelja opredelili kot manj zavzeto po posameznih predmetih. V Sloveniji je razlika v znanju med skupino učencev, ki so bili deležni najbolj zavzetega poučevanja, in skupino učencev, ki so bili deležni nezavzetega poučevanja, pri kemiji 36 točk in pri fiziki 24 točk. Razliki v dosežkih sta statistično pomembni. Pri biologiji in vedah o Zemlji razlik v dosežkih med skupinami nismo zaznali.

Tudi poučevanje matematike in fizike pri maturantih je bilo po oceni dijakov opredeljeno kot zelo zavzeto za polovico manj dijakov kot v povprečju v drugih državah. Posebej kritični so kandidati za višjo raven mature, vendar pri njih ocena zavzetosti ni neposredno povezana z dosežki.

 

Kaj so pokazale lestvica disciplinskih problemov, lestvica varnosti in urejenosti šol ter lestvica nasilja med učenci?

Ravnatelji so poročali o pogostosti problemov, kot so zamujanje pouka, neopravičeno izostajanje od pouka, nemir v razredu, goljufanje, žaljenje in poniževanje, vandalizem, kraje, ustrahovanje in besedno nasilje med učenci, besedno nasilje do učiteljev ali drugih zaposlenih, telesno nasilje med učenci. Njihovi odgovori so bili združeni v lestvico disciplinskih problemov.

Večina ravnateljev (ravnatelji več kot 90 % učencev ali dijakov) za vse populacije poroča, da imajo na šolah manjše disciplinske probleme ali pa jih skoraj nimajo. Zelo malo ravnateljev oziroma šol je takih, ki poročajo o resnejših disciplinskih problemih. Lestvica varnosti in urejenosti šol je bila sestavljena iz odgovorov učiteljev, ki so odgovarjali, v kolikšni meri se strinjajo z naslednjimi trditvami:

  • Šola se nahaja v varnem okolju.
  • Na naši šoli se počutimo varno.
  • Šolska varnostna pravila in ukrepi so zadostni.
  • Učenci se lepo vedejo.
  • Učenci so spoštljivi do učiteljev.
  • Učenci spoštujejo šolsko lastnino.
  • Šola ima jasna pravila o ravnanju učencev.
  • Šolska pravila se izvajajo pravično in dosledno.

 

Učitelji ocenjujejo, da le približno 30 % učencev/dijakov (29 % matematika 4. razred, 19 % matematika 8. razred, 29 % naravoslovje 4. razred, 20 % naravoslovje 8. razred, 27 % maturanti – matematika, 35 % maturanti – fizika) hodi na zelo varne in urejene šole.

Večina učiteljev se sicer strinja, da so njihove šole varne in urejene. Podrobnejši vpogled v lestvico nam razkrije, da so slovenski učitelji (na osnovnošolski ravni izobraževanja) mnogo nižje kot v drugih državah ocenili 4. in 5. izjavo (Učenci se lepo vedejo; Učenci so spoštljivi do učiteljev).

 

Lestvica nasilja pa je bila sestavljena iz odgovorov učencev (populacija 4. in 8. razreda), ki so odgovarjali, kako pogosto se jim dogajajo situacije opisane v trditvah:

  • Iz mene so se norčevali ali me zmerjali.
  • Izključili so me iz igre ali drugih dejavnosti.
  • O meni so širili laži.
  • Nekaj so mi ukradli.
  • Udarili ali poškodovali so me.
  • Prisilili so me početi stvari, ki jih sam/a nisem želel/a.
  • Širili so neprijetne informacije o meni.
  • Grozili so mi.

 

Slovenija je v zgornji tretjini držav, ki so urejene padajoče po deležu učencev, ki skoraj ne doživljajo nasilja na šolah.

 

Kaj so pokazali ostali z rezultati povezani dejavniki učenja, poučevanja in šolskih okoliščin?

Ob odličnem znanju je raziskava pokazala nizka stališča do znanja in učenja med vsemi udeleženci ter še naprej padajoče trende odnosa do znanja in učenja matematike in naravoslovja. Učenci in tudi dijaki se matematike in naravoslovja še manj radi učijo in so manj samozavestni kot 2011 ter ocenjujejo poučevanje manj zavzeto kot vrstniki drugje; ravnatelji in učitelji presojajo šole kot manj skrbne za akademsko uspešnost učencev kot v drugih državah, starši nizko cenijo učenje matematike in naravoslovja in skupaj z ravnatelji prepoznavajo manj zgodnjega znanja učencev ob vstopu v šolo kot v večini drugih držav, dijaki in učenci pa čutijo manjšo pripadnost šoli in manj cenijo znanje kot vrstniki v drugih državah. Stališča so večinoma povezana z dosežki, opozarjamo pa, da vzročne povezanosti te vrste raziskav ne morejo določiti. Drugi dejavniki šol so v okviru mednarodnih povprečij: zadovoljstvo učiteljev z delom, njihovo občutenje ovir pri pouku, nasilje v šolah. Čeprav povprečni, pa ti problemi niso zanemarljivi. Šole so dobro opremljene.

 

TIMSS 2015 in TIMSS Advanced 2015

Opis vzorca

Leta 2015 je v raziskavi sodelovalo 57 držav in 7 posameznih izobraževalnih sistemov v nekaterih delih držav, kot so province ali regije. V spodnji tabeli je predstavljeno število sodelujočih držav, učencev oziroma dijakov, učiteljev, šol za vse tri populacije ter število sodelujočih staršev za populacijo četrtošolcev.

 

Tabela 1: Število sodelujočih držav, učencev/dijakov, staršev, učiteljev ter šol v raziskavi TIMSS

timss vzorec

[1] Anglija, Avstralija, Bahrajn, Belgija (FL), Bolgarija, Češka, Čile, Ciper, Danska, Finska, Francija, Gruzija, Hong Kong, Hrvaška, Indonezija, Iran, Irska, Italija, Japonska, Jordanija, Južna Koreja, JAR, Kanada, Katar, Kazahstan, Kuvajt, Litva, Madžarska, Maroko, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Nova Zelandija, Oman, Poljska, Portugalska, Ruska federacija, Savdska Arabija, Severna Irska, Singapur, Slovaška, Slovenija, Srbija, Španija, Švedska, Tajvan, Turčija, ZDA, Združeni arabski emirati  

[2]Anglija, Avstralija, Bahrajn, Bocvana, Čile, Egipt, Gruzija, Hong Kong, Iran, Irska, Italija, Izrael, Japonska, Jordanija, Južna Koreja, JAR, Kanada, Katar, Kazahstan, Kuvajt, Libanon, Litva, Madžarska, Malezija, Malta, Maroko, Norveška, Nova Zelandija, Oman, Ruska federacija, Savdska Arabija, Singapur, Slovenija, Švedska, Tajska, Tajvan, Turčija, ZDA, Združeni arabski emirati  

[3]Francija, Italija, Libanon, Norveška, Portugalska, Ruska federacija, Slovenija, Švedska, ZDA

 

Spodnja tabela prikazuje podrobnejše podatke o številu sodelujočih učencev, učiteljev ter šol oziroma ravnateljev v raziskavi TIMSS v Sloveniji.

 

Tabela 2: Število sodelujočih učencev, učiteljev in šol v Sloveniji Število sodelujočih 

timss vzorec slo 1

[5] Število izpolnjenih vprašalnikov – učitelji, ki so učili matematiko ali katerega od naravoslovnih predmetov so za vsak sodelujoči razred izpolnili ločen vprašalnik.

 

 

 

 

 

 

V raziskavi TIMSS Advanced pa je v Sloveniji sodelovalo 3.000 dijakov na 70 gimnazijah s programom splošne mature v preizkusu matematike, od tega je bilo 25 % dijakov, ki so bili prijavljeni na višjo raven mature iz matematike ter 75 % dijakov, ki so bili prijavljeni na osnovno raven mature iz matematike, ter vsi dijaki v programu maturitetne fizike (1.200 dijakov na 50 šolah).

 

(Skupno 60 obiskov, 1 današnjih obiskov)