Ker se Finska tako pogosto pojavlja kot »najboljši izobraževalni sistem na svetu«, »vzor, po katerem se je treba zgledovati«, smo pripravili kratko primerjavo, v kateri smo s pomočjo številk primerjali sistema vzgoje izobraževanja v Sloveniji in na Finskem.
1. Mladi v Sloveniji dosegajo višje ravni izobrazbe kot na Finskem. Večji delež jih doseže terciarno raven izobrazbe, manj jih ostane brez srednješolske izobrazbe.
2. Finska namenja več sredstev za izobraževanje kot Slovenija, tako v deležu BDP kot v razrezu javnih sredstev. Višji je tudi strošek na učenca.
3. Obvezna šola traja enako dolgo, a se na Finskem začne leto pozneje.
4. Učenci v obveznem izobraževanju imajo primerljivo število šolskih dni na leto, primerljivo število obveznih ur (oba sistem sta v mednarodnem merilu med tistimi z manj obveznimi urami). Velika razlika je pri neobveznih urah – v Sloveniji jih je v povprečju učencem ponujenih veliko več.
5. V povprečju so oddelki so v Sloveniji in na Finskem enako veliki, vendar je v Sloveniji v zadnjem triletju osnovne šole zaposlenih bistveno več učiteljev na učenca.
6. Na Finskem nimajo obveznih nacionalnih preverjanj znanj, ki zajamejo celotno populacijo, kakovost sistema spremljajo prek vzorčne raziskave. Šole ali lokalne skupnosti se lahko raziskavi pridružijo na lastne stroške, trend prostovoljnih priključitev narašča, ker tako šole dobijo eksterno povratno informacijo.
7. Oba sistema imata na koncu srednje šole maturo.
8. Na Finskem je manj petnajstletnikov, ki po podatkih raziskave PISA ne dosegajo osnovnih ravni pismenosti pri naravoslovju, matematiki in branju. Vendar je pri Fincih v zadnjih treh letih zaznati trend upadanja dosežkov na vseh merjenih področjih.
9. Pri mednarodni raziskavi TIMSS s področja naravoslovja in matematike so finski četrtošolci bolje uvrščeni od slovenskih. Finski osmošolci pri raziskavi niso sodelovali.
10. Ni res, da finski otroci nimajo domačih nalog. Starši četrtošolcev na Finskem v raziskavi TIMSS poročajo, da 59,4 % njihovih otrok dela domačo nalogo vsak dan v tednu. To je manj kot pri slovenskih otrocih, kjer o vsakodnevni nalogi poroča 70 % staršev.
11. Finski otroci so raje v šoli kot slovenski, a oboji so pod mednarodnim povprečjem. S trditvijo »zelo rad sem v šoli« se strinja 43,8 % finskih in 34,8 % slovenskih četrtošolcev. Oba deleža sta pod mednarodnim povprečjem. Glede na podatke TIMSS so v šoli najraje otroci v Indoneziji, Iranu, Turčiji, Bahrainu, Združenih arabskih emiratih, Bolgariji in Gruziji.
12. Učitelji na Finskem imajo primerljivo neposredno učno obveznost z učitelji v Sloveniji. Opredeljeno imajo tudi obvezno prisotnost na šoli izven pouka.
13. Finski učitelji imajo višje dejansko izplačane plače kot slovenski učitelji. V primerjavi razmerja plač učiteljev z drugimi terciarno izobraženimi delavci, se izkaže, da se plače slovenskih učiteljev približajo plačam finskih kolegov.
Kaj nam govorijo številke?
1. Mladi v Sloveniji dosegajo višje ravni izobrazbe kot na Finskem. Večji delež jih doseže terciarno raven izobrazbe, manj jih ostane brez srednješolske izobrazbe.
Tabela: Dosežena raven izobrazbe pri mladih
| Slovenija | Finska | |
| Delež mladih s terciarno izobrazbo v letu 2017 (starih od 25–34 let)
(EAG 2018, A1.2) |
45 %
Ž 56 % M 33 % |
41 %
Ž 50 % M 33 % |
| Delež mladih, ki niso dosegli srednješolske izobrazbe v letu 2017 (stari od 25–34 let)
(EAG 2018, A1.2) |
6 % | 10 % |
2. Finska namenja več sredstev za izobraževanje kot Slovenija, tako v deležu BDP kot v razrezu javnih sredstev. Višji je tudi strošek na učenca.
Tabela: Izdatki za izobraževanje
| Slovenija | Finska | |
| Delež BDP za izobraževalne institucije v letu 2015 od primarne do vključno terciarne ravni (EAG 2018 C2.1) | 4,3 % | 5,7 % |
| Delež izdatkov za izobraževanje v vseh javnih izdatkih za leto 2015 (EAG 2018, C4.1) | 8,5 % | 10,5 % |
| Izdatki za izobraževalne institucije na učenca v letu 2015 (za primarno in sekundarno izobraževanje)
V paritetah kupne moči v USD (EAG 2018, C1.2) |
8 406 | 10 025 |
3. Obvezna šola traja enako dolgo, a se na Finskem začne leto pozneje. Na Finskem je obvezno leto predšolske vzgoje.
4. Učenci v obveznem izobraževanju imajo primerljivo število šolskih dni na leto, primerljivo število obveznih ur (oba sistem sta v mednarodnem merilu med tistimi z manj obveznimi urami). Velika razlika je pri neobveznih urah – v Sloveniji jih je v povprečju učencem ponujenih veliko več.
Tabela: Trajanje obveznega izobraževanja in število obveznih in neobveznih ur
| Slovenija | Finska | |
| Starost ob vstopu v osnovno šolo | 6 let | 7 let |
| Trajanje obveznega izobraževanja | 9 let | 10 let (obvezno eno leto predšolske vzgoje) |
| Število obveznih ur v obveznem izobraževanju za leto 2018
(EAG 2018, D1.1) |
4 091 (ISCED1)
2 298 (ISCED 2) Skupaj 6389 |
3 905 (ISCED 1)
2 423 (ISCED 2) Skupaj 6328 |
| Povprečno letno število neobveznih ur v obveznem izobraževanju za leto 2018
ISCED 1 ISCED 2 (EAG 2018, D1.1) |
140 179 |
33 87 |
| Povprečno število šolskih dni na leto v obveznem izobraževanju
(EAG 2018, D1.2) |
190 (185 v zadnjem triletju OŠ) |
188 |
5. V povprečju so oddelki so v Sloveniji in na Finskem enako veliki, vendar je v Sloveniji v zadnjem triletju osnovne šole zaposlenih bistveno več učiteljev na učenca.
Tabela: Številčnost oddelkov in razmerje učenec učitelj
| Slovenija | Finska | |
| Povprečna velikost oddelka v javni šoli v letu 2016
ISCED 1 in 2 (D2.1) |
20 |
20 |
| Število otrok na učitelja (v letu 2016)
ISCED 1 ISCED 2 ISCED 3 (D2.2)
|
14 6 14 |
13 9 17 |
6. Na Finskem nimajo obveznih nacionalnih preverjanj znanj, ki zajamejo celotno populacijo, kakovost sistema spremljajo prek vzorčne raziskave. Šole ali lokalne skupnosti se lahko raziskavi pridružijo na lastne stroške, trend prostovoljnih priključitev narašča, ker tako šole dobijo eksterno povratno informacijo.
7. Oba sistema imata na koncu srednje šole maturo.
Tabela: Zunanja preverjanja znanja
| Slovenija | Finska | |
| Zunanja preverjanja znanja | 3. razred (neobvezno)
6. razred 9. razred |
Ni obveznih nacionalnih preverjanj znanja, ki bi dosegla celo populacijo učencev v OŠ. Nacionalna preverjanja znanja so vzorčna, šole in/ali lokalne skupnosti pa se lahko pri vsakokratnem preverjanju priključijo po lastni presoji in na lastne stroške.
|
| Kvalifikacijski izpit | Matura na koncu srednje šole | Matura na koncu srednje šole |
(Vir: Eurydice Opisi nacionalnih sistemov izobraževanja)
8. Na Finskem je manj petnajstletnikov, ki po podatkih raziskave PISA ne dosegajo osnovnih ravni pismenosti pri naravoslovju, matematiki in branju. Vendar je pri Fincih v zadnjih treh letih zaznati trend upadanja dosežkov na vseh merjenih področjih.
Tabele: Dosežki na mednarodnih raziskavah znanja in trendi
| Delež petnajstletnikov, ki ne dosegajo osnovne ravni pismenosti pri (Pisa 2015) | OECD | Slovenija | Finska | |
| naravoslovju | 21,2 % | 15 % | 11,5 % | |
| matematiki | 22,9 % | 16,1 % | 13,6 % | |
| branju | 20 % | 15,1 % | 11,1 % |
| Povprečni dosežek pri raziskavi PISA in sprememba v povprečnem dosežku v treh letih (PISA 2015) | OECD | Slovenija | Finska | |||
| povprečje | sprememba | povprečje | sprememba | povprečje | sprememba | |
| naravoslovje | 493 | -1 | 513 | -2 | 531 | -11 |
| branje | 493 | -1 | 505 | 11 | 526 | -5 |
| matematika | 490 | -1 | 510 | 2 | 511 | -10 |
9. Pri mednarodni raziskavi TIMSS s področja naravoslovja in matematike so finski četrtošolci bolje uvrščeni od slovenskih. Finski osmošolci pri raziskavi niso sodelovali.
| Rang mednarodna raziskava TIMSS 2015 | Slovenija | Finska |
| Naravoslovje (4. razred) | 11 (od 2011 do 2015 dvig povprečnega dosežka) | 7 (od 2011 do 2015 padec povprečnega dosežka) |
| Matematika (4. razred) | 25 (od 2011 do 2015 dvig povprečnega dosežka) | 17 (od 2011 do 2015 padec povprečnega dosežka) |
| Naravoslovje (8. razred) | 5 (od 2011 do 2015 dvig povprečnega dosežka) | Finski osmošolci niso sodelovali v raziskavi. |
| Matematika (8. razred) | 12 (od 2011 do 2015 dvig povprečnega dosežka) | Finski osmošolci niso sodelovali v raziskavi. |
10. Ni res, da finski otroci nimajo domačih nalog. Starši četrtošolcev na Finskem v raziskavi TIMSS poročajo, da 59,4 % njihovih otrok dela domačo nalogo vsak dan v tednu. To je manj kot pri slovenskih otrocih, kjer o vsakodnevni nalogi poroča 70 % staršev.
Tabela: Domače naloge
| Pogostost domačih nalog
|
Slovenija | Finska |
| ČETRTOŠOLCI
Vsak dan Trikrat do štirikrat na teden Enkrat ali dvakrat na teden Manj kot enkrat na teden ali brez naloge (odgovori staršev, raziskava TIMSS 2015) |
70,9 % 26 % 2,3 % 0,9 % |
59,4 % 37,1 % 3 % 0,5 % |
| Pogostost domačih nalog pri matematiki
OSMOŠOLCI (odgovori učencev, TIMSS 2015) Vsak dan Trikrat do štirikrat na teden Enkrat ali dvakrat na teden Manj kot enkrat na teden ali brez naloge |
70,5 % 23,2 % 4,1 % 2,1 % |
Finski osmošolci niso sodelovali v raziskavi. |
11. Finski otroci so raje v šoli kot slovenski, a oboji so pod mednarodnim povprečjem. S trditvijo »zelo rad sem v šoli« se strinja 43,8 % finskih in 34,8 % slovenskih četrtošolcev. Oba deleža sta pod mednarodnim povprečjem. Glede na podatke TIMSS so v šoli najraje otroci v Indoneziji, Iranu, Turčiji, Bahrainu, Združenih arabskih emiratih, Bolgariji in Gruziji.
Tabela: Kako radi so otroci v šoli?
| Delež četrtošolcev v odstotkih, ki se strinjajo z izjavo: »Zelo rad sem v šoli.« (TIMSS 2015) | Medn. povprečje | Slovenija | Finska |
| Zelo se strinjam | 53,3 | 34,8 | 43,8 |
| Malo se strinjam | 33 | 43 | 43,1 |
| Malo se ne strinjam | 7 | 11,5 | 9,4 |
| Sploh se ne strinjam | 6,1 | 10,6 | 3,7 |
12. Učitelji na Finskem imajo primerljivo neposredno učno obveznost z učitelji v Sloveniji. Opredeljeno imajo tudi obvezno prisotnost na šoli izven pouka.
Tabela: Delovna obveznost učiteljev
| Letna neposredna učna obveznost učitelja v urah za leto 2017 (EAG 2018, D4.1) | Slovenija | Finska |
| ISCED1 | 627 | 673 |
| ISCED 2 | 627 | 589 |
| ISCED 3 splošno (gimnazije) | 570 | 547 |
| ISCED 3 (poklicno, učitelji splošnih predmetov) | 570 | 688 |
| Letno – Obvezna prisotnost učitelja v šoli v urah za 2017 (EAG 2018, D4.1, 2/2) | Slovenija | Finska |
| ISCED1 | »Stebri« delovnega časa se bodo v mednarodnem poročanju poznali prihodnje leto. | 787 |
| ISCED 2 | 703 | |
| ISCED 3 splošno (gimnazije) | 642 | |
| ISCED 3 (poklicno, učitelji splošnih predmetov) | 769 |
13. Finski učitelji imajo višje dejansko izplačane plače kot slovenski učitelji. V primerjavi razmerja plač učiteljev z drugimi terciarno izobraženimi delavci, se izkaže, da se plače slovenskih učiteljev približajo razmerju finskih kolegov do drugih terciarno izobraženih v državi.
Tabela: Plače učiteljev
| Slovenija | Finska | |
| Cena letne plače učitelja na učenca (v paritetah kupne moči v USD) za leto 2016 (EAG 2018, C7.1) | ||
| ISCED 1 | 2 775 | 3 080 |
| ISCED 2 | 6 487 | 4 927 |
| Povprečna dejansko izplačana letna plača učitelja (v USD v paritetah kupne moči) za leto 2016 (EAG 2018, D3.4) | ||
| ISCED 1 | 36 120 | 45 244 |
| ISCED 2 | 36 864 | 49 860 |
| ISCED 3 | 38 950 | 56 220 |
| Povprečna dejansko izplačana letna plača učitelja v razmerju do plač terciarno izobraženih delavcev za leto 2016 (EAG 2018, D3.2a) | ||
| ISCED 1 | 0,87 | 0,89 |
| ISCED 2 | 0,89 | 0,99 |
| ISCED 3 | 0,94 | 1,11 |
In še primerjalna slika strukture sistemov, povzeta iz publikacije omrežja Eurydice Diagrami izobraževalnih sistemov 2018/19.
Po številkah je brskala Tanja Taštanoska.
