Gospodarska zbornica je 26. novembra 2009 gostila raziskovalce in sodelavce mednarodne raziskave Hegesco ter ministra za delo, družino in socialne zadeve, dr. Ivana Svetlika. Vodja slovenskega raziskovalnega tima, dr. Samo Pavlin, je predstavil prve rezultate raziskave v prispevku, ki ga je naslovil “Slovenski visokošolski diplomanti s perspektive trga delovne sile”.

V raziskavi Hegesco (Higher Education as Generator of Strategic Competences) so sodelovale države članice EU: Litva, Nizozemska, Madžarska, Poljska in Slovenija; poleg teh pa še Turčija. Metodologijo je projekt povzel po raziskavi REFLEX, v katero so se vključile stare države članice, Švica in Japonska. V Hegesco anketni raziskavi je sodelovalo 6 000 slovenskih diplomantov 5 let po končanem študiju; 50% jih  je izpolnilo vprašalnik, anketno pridobljene informacije pa so dopolnili z intervjuji z visokošolskimi institucijami in delodajalci. Diplomanti so odgovarjali na osrednje raziskovalno vprašanje o kompetentnosti, ki je “potrebna za uspešen vstop na trg dela”. Vprašanja so bila povezana predvsem z njihovim študijem in prehodom v zaposlitev.  Anketiranje je bilo izvedeno pred razmahom gospodarske krize (2007-2008)

Dr. Pavlin je najprej predstavil položaj slovenskih diplomantov v primerjavi z diplomanti iz drugih evropskih držav. Primerjal je odgovore diplomantov 19 držav. Med najpomembnejšimi ugotovitvami so po presoji dr. Pavlina naslednje:

  • Čas iskanja zaposlitve je kratek, vendar so razlike med državami občutne. Najhitreje so dobili zaposlitev Norvežani (v enem mesecu), najdlje so nanjo čakali Turki (skoraj 7 mesecev). Slovenski diplomanti so bili s slabimi 4 meseci čakalne dobe na dnu čakalne lestvice; za njimi so bili Španci in  Turki.
  • Stopnja anketne brezposelnosti je bila v letu 2007 še nizka: najnižja je bila v Estoniji (1,2) in najvišja v Turčiji (10,8). Slovenija je bila (3,6) v skupini držav z nižjo brezposelnostjo. V zadnjih dveh letih se je brezposelnost v Sloveniji močno povečala, vendar se je povečala tudi v drugih državah, za+to Slovenija svoj relativni “boljši” primerjalni položaj ohranja.
  • V primerjavi zaslužkov (primerjalno glede na kupno moč) so bili slovenski diplomanti v povprečju držav takoj za finskimi. Z nižjimi zaslužki so bili  diplomanti vzhodnih in mediteranskih držav (Italije, Španije, Portugalske, Francije).
  • Kakšna je bila v splošnem začetna kariera visokošolskega diplomanta? V prvih 5 letih po diplomiranju delajo v negotovih in spreminjajočih pogojih, vzdušju tekmovalnosti in stalnih reorganizacijah delovne strukture, v kateri so bili zaposleni; njihovo delo je vpeto v mednarodno okolje in povezano z ustvarjanjem inovacij.
  • Na vprašanje o splošnih zmožnostih, ki jih delovno okolje najbolj pričakuje, so diplomanti odgovorili z zanimivim vrstnim redom, na katerem je bila na prvem mestu sposobnost učinkovite izrabe delovnega časa. Sledijo: timsko delo, sposobnost jasnega izražanja, sposobnost učinkovitega dela v stresnem okolju in sposobnost uporabe internetne in informacijske tehnologije. Najbolj so pogrešali poglobljeno profesionalno znanje in spretnosti, pomembne za konkretno delovno okolje; v času študija se niso naučili delati pod stresom in učinkovito izrabljati čas; premalo so bili usposobljeni za uspešno pogajanje in za uveljavljanje svoje strokovne avtoritete.

Rezultati Hegesca med slovenskimi diplomanti so pomenljivi predvsem za slovensko visokošolsko sfero. Dr. Pavlin je odgovore diplomantov razvrstil po ISCED klasifikaciji v 8 področij: družbene vede, humanistika in umetnosti, inženirstvo, izobraževanje (izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), kmetijstvo, naravoslovne vede, storitvene vede (promet, šport, turizem) in zdravstvo.  Razlike med diplomanti naštetih področij so velike in zelo zanimive:

  • Največ zaupanja v delodajalčevo poznavanje vsebine študija so imeli pedagoški diplomanti (49,3%), najmanj pa družboslovni.
  • Ko so diplomanti ocenjevali, ali je bil njihov študij na splošno kar zahteven, se je za to izreklo največ naravoslovcev (72%) in najmanj diplomantov storitvenega področja (36,6%) in pedagoških diplomantov (39%). Da ima njihov študij  velik akademski ugled, je menil precej manjši delež diplomantov. Le okrog 36% humanistov in naravoslovcev je  ocenilo svoj študij kot akademsko ugleden. Najmanj prepričani v ugled svojega študija so bili spet diplomanti storitvenih ved (10,2%) in pedagoški diplomanti (15,6%).  Zanimivo pa je, da je bil delež tistih, ki so ocenjevali dobro zastopanost sodobnih metod dela v skupinah v času študija, najmanjši prav med humanisti (16,5%) in naravoslovci (17,2%). Da je bil njihov študij organiziran projektno in problemsko zasnovan, so ugotavljali diplomanti inženirstva (28%) in pedagoški diplomanti (20%), manj pa diplomanti drugih področij. Slabih 48% pedagoških diplomantov je pohvalilo možnosti ustnih predstavitev med študijem, le redki (2,7%) so se “pritožili” nad prevlado izpitov z označevanjem ponujenih odgovorov. Takšnih izpitov se je spominjalo blizu 26% diplomantov s področja zdravstva.
  • Odgovori so pokazali, da so imeli najmanj strokovne prakse med študijem in delovnih izkušenj iz svojega področja pedagoški diplomanti, največ pa seveda diplomanti iz zdravstva.
  • V času izpolnjevanja vprašalnika je imel še vedno pogodbe za določen čas največji delež naravoslovcev (26,6%) in pedagoških diplomantov (25%), najmanj pa družboslovcev (15%), čeprav je splošno mnenje, da so družboslovci med najmanj zaposljivimi kategorijami diplomantov.
  • Primerjava mesečnih zaslužkov je bila v korist diplomantov inženirstva (1.924 €) in družboslovcev (1.865 €) ter v “škodo” kmetijskim (1.462 €) in pedagoškim diplomantom (1.471 €). Povprečni mesečni neto zaslužek anketiranega slovenskega diplomanta je bil 1.736 €, evropskega diplomanta pa 2.219 €.

Diplomanti so takole ocenili, kakšno osnovo za razvoj kompetentnosti jim je dal študij:

  • Dobre podlage za začetek dela so dobili največ naravoslovci (44%) in pedagogi (41%), najmanj pa družboslovci (27%).
  • Spodbude za razvoj podjetniških sposobnosti so najbolj hvalili družboslovci (30%), najmanj pa humanisti (4%), naravoslovci (5%) in pedagogi (7%).
  • Med anketiranci, ki so ocenili, da je njihova sposobnost branja in pisanja v tujem jeziku visoka, jih je največ s področja humanistike (69%), najmanj pa s pedagoškega področja (31%).
  • Da so dobro usposobljeni za delo z računalnikom, je menilo 81 inženirskih diplomantov in več kot polovica vseh drugih, med njimi 67% pedagoških.

Vodeni intervjuji z delodajalci in visokošolskimi zavodi so razkrili, da oboji soglašajo o tem, katere kompetentnosti diplomantov so za vključevanje na trg dela poleg profesionalnega znanja najpomembnejše: splošne kompetentnosti, še zlasti timsko delo, zmožnost sprejemanja odločitev in dobrega komuniciranja. Delodajalci so bili zadovoljni s splošno kompetentnostjo diplomantov, trije od petih pa so menili, da je raven profesionalnega znanja prenizka.  Pri iskanju odgovorov o najboljših načinih sodelovanja med delodajalci in izvajalci, so se oboji enako opredelili za praktično usposabljanje in skupne raziskovalne projekte, za sodelovanje pri pripravi študijskih programov in za karierne centre.

Delodajalci in izobraževalci so se tudi nekoliko razhajali v mnenjih, kako naj se visoko šolstvo razvija v prihodnje. Za izvajalce je precej pomembno stalno posodabljanje programov in boljše financiranje, za delodajalce pa – nasprotno od izobraževalcev – večja praktična naravnanost študija.   

Dr. Pavlin je ob koncu svoje predstavitve poudaril, da bodo izsledki raziskave Hegesco pomembni predvsem za umeščanje zaposljivosti diplomantov med elemente zagotavljanja kakovosti visokega šolstva, za iskanje ravnotežja med različnimi vlogami visokega šolstva  (generator novega znanja ali producent poklicev) ter za pripravo ogrodij kvalifikacij.

 

Več >> Slovenski rezultati raziskave Hegesco

Preliminarni mednarodni rezultati Hegesco raziskave

Development of Competencies in the World of Work and Education

(Skupno 21 obiskov, 1 današnjih obiskov)