Na spletni strani Sveta Evropske unije je objavljeno poročilo Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport, ki se je odvil v Bruslju.

Vir, dokumenti in informacije o seji: Svet Evropske unije, Seja št. 3947, Bruselj, 15.–16. maj 2023


Glavni rezultati

Mladina in šport (ponedeljek, 15. maj)

Ministri in ministrice za mladino in šport so na srečanju v Bruslju razpravljali o vključevanju mladih v Evropi in spoštovanju človekovih pravic na mednarodnih športnih dogodkih. Odobrili so tudi sklepe o socialni razsežnosti trajnostne Evrope za mlade ter resolucije o rezultatih devetega cikla mladinskega dialoga EU, reviziji delovnega načrta za strategijo EU za mlade 2022–2024 in zastopanju držav članic EU v Svetovni protidopinški agenciji (WADA).

Spoštovanje človekovih pravic na mednarodnih športnih dogodkih

Ministri in ministrice za šport so razpravljali o tem, da je treba zagotoviti spoštovanje človekovih pravic pri organizaciji večjih mednarodnih športnih dogodkov. Poudarili so potrebo po dobrem upravljanju v športu in razpravljali o načinih za okrepitev preglednosti in spoštovanja človekovih pravic pri dodeljevanju in vodenju mednarodnih športnih dogodkov ter pri dejavnostih nacionalnih, evropskih in drugih mednarodnih športnih organizacij v skladu z vodilnimi načeli Združenih narodov. Več ministrov in ministric je izpostavilo ukrepe, ki jih njihove države sprejemajo za varstvo človekovih pravic in boj proti diskriminaciji v širšem smislu, vključno s podporo športnicam in LGBT osebam v športu.

Mednarodni športni dogodki bi morali biti odraz najboljših človeških vrednot: integritete, medsebojnega spoštovanja ter občutka za skupnost in pošteno igro. Na vsak način se moramo boriti proti vsakršnemu spodbijanju teh načel, bodisi v obliki korupcije, nezakonitega dopinga, zlorabe športa za izboljševanje podobe v svetu ali kršitev človekovih pravic.

Jakob Forssmed, švedski minister za socialne zadeve in javno zdravje

Ministri in ministrice so med razpravo opozorili na nedavno objavljeno četrto izjavo, naslovljeno na Mednarodni olimpijski komite, v kateri je navedeno, da se Rusiji ne sme dovoliti, da bi šport uporabila za legitimizacijo invazije na Ukrajino. Več ministrov in ministric je izrazilo solidarnost z Ukrajino in poudarilo, da odločno nasprotujejo sodelovanju ruskih in beloruskih športnikov na večjih mednarodnih športnih dogodkih, kot so bližajoče se olimpijske in paraolimpijske igre v Parizu. V razpravi sta sodelovala namestnik ukrajinskega ministra za mladino in šport Andrіj Česnokov ter izvršna sekretarka EPAS (razširjeni delni sporazum na področju športa) in vodja športnega oddelka pri Svetu Evrope Sophie Kwasny.

Vključevanje mladih v družbe EU

V Svetu je potekala orientacijska razprava o tem, da je treba spodbujati vključevanje mladih v družbe EU, zlasti mlade Ukrajince in Ukrajinke. Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o tem, kako obravnavati raznolikost mladih kot družbene skupine pri oblikovanju politik, ki jih zadevajo. Izpostavili so številne izzive, s katerimi se danes soočajo mladi, in razpravljali o načinih, kako jim v skladu s priporočili na podlagi mladinskega dialoga EU pomagati pri premagovanju teh ovir, hkrati pa so poudarili pomen programov EU, kot sta Erasmus+ in evropska solidarnostna enota. Omenili so tudi ukrepe, ki so jih njihove države že sprejele za podporo mladim, tudi mladim Ukrajincem in Ukrajinkam, ki so začasno razseljeni.

V razpravi je sodeloval namestnik ukrajinskega ministra za mladino in šport Andrіj Česnokov. Povedal je, da je trenutno približno 40 % mladih Ukrajincev in Ukrajink razseljenih, od tega jih je veliko trenutno deležnih začasne zaščite v EU, in opredelil prednostne naloge Ukrajine pri sodelovanju z EU na področju mladinske politike. Svet se je seznanil tudi s sporočili nekaterih delegatov in delegatk, ki so se udeležili konference EU o mladih, ki je bila od 20. do 22. marca v mestu Växjö.

Ministri in ministrice so odobrili tudi sklepe o socialni razsežnosti trajnostne Evrope za mlade, v katerih so trdili, da bi morala EU storiti več, da bi mlade pritegnili k oblikovanju politike za trajnostno prihodnost, in poudarili, da je vloga mladih ključna pri izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030.

Strategija EU za mlade

Ministri in ministrice so na seji, namenjeni mladim, odobrili resolucijo, da bi zagotovili, da bodo ustrezni deležniki dobro seznanjeni z rezultati devetega cikla mladinskega dialoga EU in jih bodo upoštevali pri nadaljnjem ukrepanju. Odobrili so tudi resolucijo o reviziji delovnega načrta za strategijo EU za mlade 2022–2024.

Svetovna protidopinška agencija (WADA)

Ministri in ministrice za šport so odobrili resolucijo o pregledu zastopanja držav članic EU v Svetovni protidopinški agenciji (WADA) in usklajevanju njenih dejavnosti. Namen pregleda je olajšati postopek imenovanja in zamenjave predstavnikov in predstavnic EU na srečanjih WADA. Z resolucijo Sveta je zlasti posodobljen postopek za izbor predstavnikov in predstavnic EU v upravnem odboru WADA.

Razno

Pod točko „razno“ je bilo obravnavanih več zadev, med drugim izid razprave na neformalnem zajtrku v okviru mladinskega dialoga EU, Konvencija iz Macolina ter evropska razsežnost olimpijskih in paraolimpijskih iger 2024.

Svet je brez razprave sprejel točke s seznama nezakonodajnih točk pod „A“.

Kultura, avdiovizualno področje in izobraževanje (torek, 16. maj)

Svet se je v torek posvetil vprašanjem v zvezi s kulturo, mediji in izobraževanjem. Dopoldanska seja je bila posvečena razpravi o te, kaj se dogaja z evropskim aktom o svobodi medijev, popoldne pa je bil poudarek na pomenu branja za socialno vključenost in kakovost življenja. Ministri in ministrice so tudi odobrili sklepe o ogroženih in razseljenih umetnikih in umetnicah ter o avtomatičnem vzajemnem priznavanju kvalifikacij v izobraževanju in usposabljanju, pa tudi resolucijo o evropskem izobraževalnem prostoru: vizija do leta 2025 in pozneje.

Pomen branja

Ministri in ministrice so opravili orientacijsko razpravo o pomenu branja za učenje, pravičnost in dejavno participacijo v družbi. Strinjali so se, da je branje na številnih področjih življenja, vključno z izobraževanjem, delom in vključevanjem v družbo, bistvenega pomena ter da vpliva na kakovost življenja. Poudarili so tudi, da je branje ključni dejavnik za to, da se do leta 2025 vzpostavi vključujoči evropski izobraževalni prostor.

Več ministrov in ministric je predstavilo ukrepe, ki so jih njihove države sprejele, da bi otroke in mlade spodbudile k branju. Med drugim želijo spodbuditi ljubezen do branja že v zgodnjem otroštvu, zagotoviti dostop do knjižnic in dati več poudarka na izobraževanje učiteljev in učiteljic. Seznanili so se tudi z izzivi, ki med drugim izhajajo iz digitalnega prehoda, in poudarili, da se je treba zavedati pomembnosti tiskanih knjig, vprašanja razlik med spoloma pri bralnih sposobnostih in posebnih izzivov, s katerimi se soočajo otroci z migrantskim ozadjem.

Ko otrok začne brati, se mu odprejo vrata v svet. Če otrokom že od malega privzgojimo ljubezen do branja, zasadimo seme, ki bo obrodilo sadove pozneje, ko bodo ti otroci postali aktivni državljani in državljanke, ki bodo znali uveljavljali svoje demokratične pravice.

Lotta Edholm, švedska ministrica za šolstvo

Pred začetkom razprave je Svet pozval dr. Dirka Hastedta, izvršnega direktorja Mednarodnega združenja za ocenjevanje uspešnosti izobraževanja, naj predstavi rezultate mednarodne raziskave bralne pismenosti (PIRLS) za leto 2021, številne države članice pa so to priložnost izkoristile za razmislek o ugotovitvah te raziskave.

Evropski akt o svobodi medijev

Svet je na podlagi poročila o napredku in informativnega dopisa, ki ju je pripravilo predsedstvo, opravil orientacijsko razpravo o predlaganem evropskem aktu o svobodi medijev. Ministri in ministrice so izrazili mnenja o tistih delih predloga, za katere menijo, da so ključni za okrepitev medijskega sektorja ter pomoč novinarjem in novinarkam pri neodvisnem izvajanju njihovih dejavnosti. Med temi deli so bili zaščita neodvisnosti predlaganega Evropskega odbora za medijske storitve, upoštevanje hitrih sprememb v digitalnem sektorju in zagotavljanje zaščite novinarskih virov.

Več držav članic je spregovorilo o povezavah med predlogom evropskega akta o svobodi medijev ter drugimi instrumenti in zakonodajo EU, vključno z novim regulativnim okvirom za digitalne trge in storitve ter obstoječimi določbami o pravni državi. Ministri in ministrice so razpravljali tudi o ključnih vprašanjih, ki jih je treba še rešiti, preden bo v Svetu mogoče doseči splošni dogovor; med drugim gre za vprašanje ravnovesja med zahtevami nacionalne varnosti ter potrebo po zaščiti novinarjev in novinark in njihovih virov, vprašanje, kako bolje bolje upoštevati posebnosti držav članic, in vprašanje, kako se izogniti vsakršnemu pretiranemu upravnemu bremenu.

Več ministrov in ministric je poudarilo, da so še naprej odločeni zagotavljati pluralnosti medijev in zaščito novinarjev in novinark, kar je značilnost dobro delujoče demokratične družbe.

Ogroženi in razseljeni umetniki in umetnice

Svet je odobril Sklepe o ogroženih in razseljenih umetnikih in umetnicah, v katerih opozarja na pomembno vlogo umetnikov in umetnic v življenju, razvoju in odpornosti družbe in posameznikov ter trdi, da bi morali imeti možnost, da to vlogo opravljajo ob ohranitvi svoje ustvarjalnosti in svobode izražanja. V sklepih je poudarjeno, da jih je treba zaščititi pred vsemi oblikami groženj ali kršitev, ki so jim izpostavljeni zaradi svojega umetniškega dela, in jih podpirati. Med ukrepi, ki bi jih lahko sprejeli za zaščito umetnikov in umetnic, so „mesta zatočišča“, prebivališča v nujnih primerih in prizadevanja za spodbujanje njihovega vključevanja v lokalne skupnosti.

Evropski izobraževalni prostor

Ministri in ministrice so odobrili resolucijo „Evropski izobraževalni prostor: vizija do leta 2025 in pozneje“. Resolucija Sveta je odziv na poročilo o napredku, ki ga je Komisija objavila novembra 2022. Svet je odobril tudi Sklepe o nadaljnjih ukrepih za uresničitev avtomatičnega vzajemnega priznavanja kvalifikacij v izobraževanju in usposabljanju. V sklepih so ocenjene ugotovitve iz poročila Komisije in predlagani številni ukrepi, kako pripomoči k uresničitvi avtomatičnega vzajemnega priznavanja kvalifikacij v izobraževanju in usposabljanju. Poudarjeno je, da je takšno priznavanje možno doseči, če si države članice skupaj prizadevajo za spodbujanje medsebojnega zaupanja in preglednosti.

Razno

Pod točko „razno“ je bilo obravnavanih več zadev, med drugim podpora ukrajinskemu kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju, javne knjižnice in ukrajinski begunci in begunke ter imenovanje Évore za evropsko prestolnico kulture 2027 (za celoten seznam točk pod „razno“ glej informativno predstavitev).

 

(Skupno 40 obiskov, 1 današnjih obiskov)