dr. Maša Vidmar in Tanja Taštanoska
Slovenske vrtce v evropskem kontekstu zaznamujejo predvsem naslednja dejstva:
- V Sloveniji je 6,4 % otrok v starosti, primerni za predšolsko vzgojo, kar je primerljivo z evropskim povprečjem.
- V Sloveniji imamo enovit sistem predšolske vzgoje, kar pomeni, da se predšolska vzgoja izvaja v isti instituciji celotno predšolsko obdobje in ima v celotnem obdobju tudi izobraževalni značaj; v Evropi je običajna delitev na institucije za mlajše (poudarek na varstvu in negi) in starejše otroke (poudarek na izobraževanju).
- Slovenija je ena redkih držav v Evropi, v kateri imajo otroci zakonsko zagotovljeno pravico do mesta v predšolski vzgoji že takoj po zaključku porodniškega dopusta.
- V primerjavi z drugimi državami, ki določajo maksimalno število otrok na strokovnega delavca, je Slovenija med državami z najvišjim dopustnim številom na strokovnega delavca pri otrocih, mlajših kot 3 leta. Pri starejših otrocih je maksimalno število otrok v skupini primerljivo z normativi v drugih evropskih državah.
- Delež vključenosti za otroke, mlajše od treh let, je daleč nad evropskim povprečjem in dosega evropski cilj 33 %. Delež vključenih otrok, starejših od 4 leta je 93,4 % in se približuje cilju iz strategije Evropa 2020, ki je 95 %.
- Otroci prebijejo v povprečju v slovenskih vrtcih veliko več časa kot njihovi vrstniki v EU.
- Slovenske vzgojiteljice so z obvezno prisotnostjo v skupini 30 ur na teden med najbolj obremenjenimi v Evropi.
- Slovenija je ena redkih držav, v kateri ni zagotovljene niti malo brezplačne predšolske vzgoje za vse otroke.
- Pomanjkanje mest za otroke, mlajše od treh let je značilno tako za Slovenijo kot za EU.
- V letih od 2009 do 2014 je v Sloveniji izrazito (nad evropskim povprečjem) padel delež BDP za izobraževanje, vidno je bilo krčenje izdatkov za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje.
- Delež zasebnega vložka v delovanje vrtcev je v Sloveniji nad evropskim povprečjem.
- Učiteljem in vzgojiteljem z najnižjo zakonsko določeno plačo je v letih 2009 do 2014 padla realna kupna moč za 16,9 %.
Foto: Nada Žgank
V povprečju živi v državah članicah EU 6,3 % otrok starih med 0 in 5 let. Delež v Sloveniji je primerljiv z evropski povprečjem in je v letu 2013 dosegal 6,4 %.
Po Eurostatovih projekcijah prebivalstva iz leta 2010 se bo populacija predšolskih otrok v Evropi v obdobju od leta 2013 do 2030 zmanjšala za 7,6 %. Kljub temu bo zmogljivost različnih oblik predšolske vzgoje in varstva v Evropi še vedno manjša od povpraševanja, posebej za otroke, mlajše od treh let. Za Slovenijo je ocenjeno, da se bo populacija predšolskih otrok v naslednjih dveh desetletjih zmanjšala skoraj za petino (18,4%), kar ima zagotovo implikacije za načrtovanje predšolske vzgoje v Sloveniji.
Evropske države poznajo dve glavni organizacijski strukturi institucionalne predšolske vzgoje : enovite sisteme in ločene sisteme.
V ločenih sistemih se predšolska vzgoja in varstvo izvaja v dveh vrstah institucij, in sicer so te ločene za mlajše in starejše otroke (prehod je okrog tretjega leta). Ta delitev običajno zrcali delitev na varstvo, nego (na čemer je poudarek pri mlajših otrocih) in izobraževanje (na čemer je poudarek pri starejših otrocih). V enovitih sistemih se predšolska vzgoja in varstvo izvajata v isti instituciji celotno predšolsko obdobje; izobraževanje je razumljeno kot sestavni del predšolske vzgoje v celotnem obdobju, to je v Sloveniji razvidno iz Kurikuluma za vrtce, ki se uporablja za vse starostne skupine v vrtcu.
Ločeni sistemi so v evropskih državah prevladujoči, enoviti sistemi so značilni predvsem za nordijske države, pribaltske države, Slovenijo in Hrvaško.
Slika B1: Organizacija institucionalne vzgoje in varstva predšolskih otrok
Vir: Eurydice, Key Data on ECEC in Europe 2014, str. 34.
Države se razlikujejo med seboj v tem, pri kateri starosti ima otrok zakonsko pravico do mesta v PVV, po številu ur, za katere je zagotovljena zakonska pravica, in kolikšen je finančni prispevek staršev za PVV. V Evropi poleg Slovenije samo še sedem držav zagotavlja celodnevno PVV že od zelo zgodnjega obdobja (običajno od konca starševskega dopusta za nego in varstvo). Starši v teh državah običajno plačujejo prispevek, vendar so prispevki nizki in določeni glede na finančno stanje družine. Te države so poleg Slovenije še Finska, Švedska, Norveška, Estonija in Danska, od leta 2014 pa tudi Malta in Nemčija.
V vseh preostalih državah je dve leti ali več praznine med koncem starševskega dopusta in zakonsko zagotovljenim mestom v PVV.
V Sloveniji ne poznamo obvezne predšolske vzgoje, v Evropi pa takšno obveznost pozna devet držav.
Slika B4: Zakonska pravica in/ali obvezna vzgoja in varstvo predšolskih otrok
Vir: Eurydice, Key Data on ECEC in Europe 2014, str. 40.
Večina evropskih držav ima centralno določeno maksimalno število otrok na strokovnega delavca oziroma na skupino. Od 37 držav, ki so bile vključene v KD ECEC 2014, jih 25 določa maksimalno število enoletnikov na strokovnega delavca. Normativi v teh državah so prikazani na spodnji sliki. Izmed preostalih 12 držav štiri države določajo maksimalno število enoletnikov v skupini (od 8 do 16), v osmih državah nimajo centralno določenih nobenih tovrstnih normativov (npr. Švedska in Danska).
V Sloveniji tako veljavni normativi sicer določajo, da je pri enoletnikih najvišje dopustno število otrok na strokovnega delavca 6 ter pri petletnikih 11, vendar je potrebno je upoštevati, da je kar 78 % oddelkov v šolskem letu 2012/13 v slovenskih vrtcih uporabilo možnost vključitve dveh otrok nad izhodiščno predpisanim normativom, kar je omogočila sprememba Zakona o vrtcih v letu 2003, ter dejstvo, da sta vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja v oddelku sočasno prisotna le 6 ur pri mlajših in 4 ure pri starejših otrocih.
Maksimalno število otrok na strokovnega delavca
* Na Norveškem v PVV delajo tudi pomočniki, vendar niso vključeni v izračun razmerja odrasli:otrok. Dejansko povprečno razmerje med vzgojitelji in pomočniki ter otroki je 1:4,9.
Od 37 držav, ki so bile vključene v KD ECEC 2014, jih 15 določa maksimalno število petletnikov na strokovnega delavca. Normativi v teh državah so prikazani na spodnji sliki. Od preostalih držav jih 11 določeno maksimalno število petletnikov v skupini (od 22 do 30), v petih državah nimajo centralno določenih nobenih tovrstnih normativov (npr. Švedska in Danska). V šestih izobraževalnih sistemih so petletniki že vključeni v šolo.
Če primerjamo države glede na največje število otrok v skupini, vidimo, da imajo v devetih državah manjše skupine kot v Sloveniji (15 do 22), v desetih državah večje (25 do 30), v treh pa je maksimalno število otrok v skupini enako kot v Sloveniji (24).
Maksimalno število otrok na strokovnega delavca
Slika B6: Maksimalno število otrok na odraslo osebo in /ali maksimalno število otrok na skupino 
Vir: Eurydice, Key Data on Early Childhood Education and Care 2014, str. 45.
Med cilji evropske strategije za trajnostno in vključujočo rast je kot poseben cilj vpisana tudi vključenost otrok v predšolsko vzgojo. Evropske države so se zavezale, da bodo stremele k cilju vključenosti 95% otrok od starosti 4 leta do vključitve v šolo in 33 % mlajših otrok.
V letu 2012 je bilo v vrtce v Sloveniji vključenih 93,4 % otrok, starejših od 4 leta, medtem ko je povprečje EU znaša 93,9 %. V Sloveniji je delež vključenosti leta 2009 znašal 87,7 % (Monitor on Educationa and Training 2014).
Poročilo Evropski monitor izobraževanja in usposabljanja 2014, ki ga je Evropska komisija objavila 12. novembra 2014 poudarja, da je nujno osrediniti pozornost na vključevanje mlajših otrok in na podporo depriviligiranim družinam. Eurydice poročilo Key data on Early Childhood and Care in Europe 2014 (Eurydice, Key Data on ECEC 2014) pa navaja, da je Slovenija ena redkih držav z visoko vključenostjo otrok, mlajših od 3 let, v letu 2011 je bilo vključenih več kot 33% mlajših od treh let, vrtec pa so obiskovali za več kot 30 ur na teden. Primerljivo vključenost v institucionalno predšolsko vzgojo tako majhnih otrok imajo samo še na Danskem, Portugalskem, Švedskem, Norveškem in Islandiji.
Slika C3: Delež vključenosti za otroke mlajše od treh let, glede na število ur na teden, 2011
Vir: Eurydice, Key Data on ECEC in Europe 2014, str. 65.
6. Otroci prebijejo v povprečju v slovenskih vrtcih veliko več časa kot njihovi vrstniki v Evropi
Otroci, mlajši kot tri leta prebijejo v EU v povprečju v instituciji za predšolsko vzgojo ali varstvo (PVV) 26 ur na teden, malčki v slovenskih vrtcih pa 36 ur. Pri otrocih starejši od tri leta je razlika manjša, vendar še vedno velika, otroci v EU so v vrtci prisotni v povprečju 29 ur, v Sloveniji pa 35 ur (Eurydice, Key data on ECEC 2014, str. 67). Število ur, ki ga slovenski otroci preživijo v vrtcih, je primerljivo s številom ur v državah, kjer je PVV organizirana na podoben način (enovit sistem z zakonsko pravico do PVV od najzgodnejšega obdobja, npr. Estonija, Norveška, Švedska, Finska).
Slika C4: Povprečno število ur na teden, ki ga otroci preživijo v PVV po starostnih skupinah, 2011
Vir: Eurydice, Key Data on ECEC in Europe 2014, str. 67.
To, da imajo otroci zakonsko pravico, pa še ne pomeni, da ponudba mest v predšolski vzgoji in varstvu (PVV) dosega povpraševanje. V večini evropskih držav primanjkuje mest v vzgoji in varstvu za predšolske otroke, še posebej izrazito jih primanjkuje za otroke, mlajše od treh let. Samo Danska, Finska, Švedska in Norveška ne poročajo o pomembnejšem razkoraku med zmogljivostjo in povpraševanjem po PVV. Države se s tem problemom, kjer ponudba mest ne dohaja povpraševanja, spopadajo z rahljanjem prostorskih normativov ali normativov glede maksimalnega števila otrok v skupini, pa tudi s povečanimi finančnimi investicijami in s spodbujanjem drugih oblik PVV (npr. varstvo na domu). V nekaterih državah staršem podeljujejo nadomestila, v primeru, ko ne dobijo mesta za otroke v institucionalni predšolski vzgoji. V Sloveniji so ukrepi, ki skušajo zmogljivost in povpraševanje uravnotežiti, predvsem (začasno) sproščeni normativi glede maksimalnega števila otrok v skupini (+ 2 na skupino) in predpisov glede prostora, kjer se odvija PVV.
Slika B12: Zmogljivost in povpraševanje po mestih v javnosubvencioniranih ureditvah institucionalne predšolske vzgoje in varstva, 2012/13
Vir: Eurydice, Key Data on ECEC in Europe 2014, str. 40.
8. Slovenske vzgojiteljice so med najbolj obremenjenimi v Evropi
Slovenski vzgojitelj mora biti 30 ur neposredno prisoten v igralnici z otroki. Po podatkih študije omrežja Eurydice Key Data on Teachers and School Leaders in Europe (str. 69-70) so med najbolj obremenjenimi v Evropi. Le v Estoniji (30 ur), v Latviji (30), Litvi (33), na Madžarskem (32), Islandiji (36) in na Norveškem (34) in v Turčiji (30) imajo predpisan enak ali višji normativ za neposredno delo z otroki.
Tudi po podatkih poročila Education at a Glance 2014 so slovenski vzgojitelji s 1314 urami neposredne ”učne” obveznosti na šolsko leto v vrhu, večjo obveznosti imajo le Estonci (1320 ur), Islandci (1646), Norvežani (1508), Švedi (1792). Povprečje OECD znaša 1001 ur, EU 21 pa 988 ur.
Tabela D4.2.: Čas poučevanja na leto (2000 in 2005-2011)
Vir: OECD, Education at a Glance 2013, str. 402.
V eni tretjini držav PVV od tretjega leta brezplačna, nekaj brezplačne PVV imajo na Švedskem in Finskem, v celotnem predšolskem obdobju pa starši plačujejo PVV samo na Norveškem, v Estoniji in Sloveniji, na Danskem, Hrvaškem, Nizozemskem, v Nemčiji in na Islandiji.
Slika D5: Brezplačna PVV glede na starost in število ur na teden, 2012/13
Vir: Eurydice, Key data on Early Choldhood Education and Care 2014, str 84.
Podsistem predšolske vzgoje v Sloveniji, je kot del izobraževalnega sistema in javnega sektorja v celoti v preteklih letih doživel varčevalne posege. Po podatkih (COFOG), preračunanih iz zaključnih računov držav članic, ki poleg izdatkov za formalno izobraževanje vključujejo tudi izdatke za neformalno izobraževanje, je delež BDP, namenjen izobraževanju, v Sloveniji višji od povprečja EU, toda v zadnjih štirih letih preračuna (od 2009 do 2012), ki je dostopen v letnem poročilu Evropske komisije Education and Training Monitor 2014, je bil padec deleža BDP namenjenega izobraževanju bistveno višji od evropskega povprečja. Upoštevati je treba tudi, da je padec deleža BDP za izobraževanje spremljalo tudi krčenje BDP v celoti, kar pomeni, da je v absolutnih številkah padec še bolj relevanten.
Tabela 1.1.1.: Javni izdatki za izobraževanje
DG EAC calculations based on Eurostat’s general government finance statistics (online data codes: gov_a_exp and nama_gdp_p). Notes: EU refers to EU 27.
Vir: Evropska komisija, Monitor on Education and Training 2014, str 14
Poleg Slovenije ima glede na poročilo Evropske komisije še 8 držav članic EU delež javnih izdatkov namenjen izobraževanju, ki je višji od 6% (Belgija, Danska, Estonija, Francija, Ciper, Slovenija, Finska, Švedska, Združeno kraljestvo).
Slovenija je med enajstimi državami članicami EU, ki so vidno krčile izdatke za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje (Estonija, Irska, Grčija, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Portugalska, Romunija in Združeno kraljestvo).
Slika 1.1.1.: Sprememba v izdatkih za izobraževanje od leta 2008-2012 – predšolsko in primarno raven izobraževanja.
Vir: Evropska komisija, Monitor on Education and Training 2014, str 15.
Tabela 1.1.2.: Delež zasebnega vložka v delovanje izobraževalnih institucij
Vir: Evropska komisija, Monitor on Education and Training 2014, str 16.
Poročilo Evropske komisije Education and Training monitor 2014 prinaša podatek, da predstavlja delež zasebnih izdatkov za predšolsko vzgojo v Sloveniji kar 18,8 % vseh izdatkov za izobraževalne institucije na tej ravni izobraževanja, kar je nad evropskim povprečjem, ki znaša 16,2 %. (Education and Training monitor 2014, str 16, Figure 1.1.2.).
Podobno kažejo tudi podatki iz zbirke EAG 2014, pridobljeni iz zbirke statističnih raziskovanj UOE, ki jih je objavil OECD.
Tabela B2.3.: Izdatki za izobraževalne istitucije v deležu BDP
Vir: OECD, Education at a glance 2014, str 232.
Eurydice poročilo o plačah učiteljev in ravnateljev v Evropi prinaša podatke o spremembah normativno določenih plač in spremlja trend njihovega gibanja.
Pri primerjavi normativno določenih plač v letih 2009 in 2014 je očitno, da je učitelje z najnižjimi zakonsko določenimi plačami prizadela gospodarska kriza v večini držav. Približno polovica evropskih držav je v obdobju 2009 do 2014 zamrznila ali znižala učiteljske plače (in plače javnih uslužbencev) za leto ali več in zato so učitelji beležili znižanje kupne moči.
V nekaterih državah je bilo znižanje realne kupne moči razmeroma majhno, manjše kot 3 % (Belgija- flamska skupnost, Danska (ISCED 1 in 2), Litva, Luksemburg, Avstrija, Finska (ISCED 1 in 2), Italija (ISCED 3). Na Cipru, v Italiji (ISCED 1 in 2), na Nizozemskem, na Portugalskem, v Romuniji (ISCED 1) in v Združenem Kraljestvu so zabeležili padec realne kupne moči med 5 in 10 %.
Irski, romunski (ISCED 2 in 3), islandski in slovenski učitelji so doživeli 13 do 17 % padec realne kupne moči, v Sloveniji je ta znašal 16,9%.Največji padec so zabeležili v Grčiji, kjer je bil ta skoraj 40 %.
Slika 5: Realna sprememba (v odstotkih) minimalne določene letne plače za učitelje v primarnem in sekundarnem splošnem izobraževanju med letoma 2009 in 2014
Vir: Eurydice, Teachers’ and School Heads’Salaries and Allowances in Europe, 2013/14, str. 20.
