Izobraževanje predstavlja za ekonomski in socialni razvoj družbe pomembno »investicijo«, saj je vpeto v procese spreminjanja gospodarstva in družbe hkrati kot njihov izvor in posledica. Razprava o financiranju in stroških izobraževalnega sistema v svojih posledicah sega na področje socialne pravičnosti in zagotavljanja enakih izobraževalnih možnosti. Kot se po eni strani zdi, da je učinkovitost (rezultati izobraževanja) najustreznejše merilo za uravnavanje vlaganj v izobraževalni sistem, na drugi strani prizadevanja h kakovosti in pravičnosti zahtevajo, da naj ima vsak otrok možnosti za izobraževanje glede na njegove sposobnosti in potrebe.

Strokovnjaki za izobraževalne sisteme v OECD (pdf) ugotavljajo, da dosegajo boljše rezultate tisti izobraževalni sistemi, ki zmanjšujejo vpliv socialnega izvora na dosežke učencev in zagotavljajo pravično distribucijo pomembnih izobraževalnih resursov. Dokazujejo, da obstaja povezava med dosežki v bralni pismenosti učencev in izdatki za šolstvo. Čeprav večja vlaganja v šolstvo sama po sebi še ne zagotavljajo večje uspešnosti učencev, je zveza med več denarja, dobro izkoriščenega za izenačevanje možnosti vseh učencev, in njihovimi dosežki, v mednarodnih raziskavah o znanju potrjena. V uspešnih kakovostnih izobraževalnih sistemih z nadpovprečnimi rezultati učencev imajo otroci šolo blizu doma, urejeno prehrano in prevoze, organizirane dejavnosti po šoli, dodatno pomoč, več možnosti pridobivanja izobrazbe, posebno obravnavo in bolje izobražene učitelje.

Slovensko šolstvo je primerjalno z drugimi državami premalo učinkovito glede na vlaganja, pravijo ekonomski svetovalci OECD (pdf).

Z zornega kota učinkovitosti izobraževanja je izobraževalni sistem v Sloveniji nedavno ocenjeval OECD. Slovensko osnovno in srednje izobraževanje je premalo učinkovito glede na porabljena sredstva, je ugotovil. V Ekonomskem pregledu OECD za Slovenijo za leto 2010 je zapisal, da Slovenija na ravni osnovnih in srednjih šol dosega dobre rezultate, vendar ob visokih stroških, zato priporoča reorganizacijo izobraževanja. Slovenija za svoje šolstvo porabi bistveno več od držav, ki imajo podobne uspehe učencev. OECD med drugim priporoča povečanje številčnosti razredov, združevanje in zapiranje šol s prenizkim številom učencev ter racionalizacijo pedagoškega in nepedagoškega osebja.

V zadnjem poročilu Evropske komisije (pdf) je bila Slovenija s skupnim vlaganjem v izobraževanje v deležu BDP 5,72 za Finsko (6,14), Švedsko (6,85), Norveško (6,56) in Dansko (7,98). V primerjavi letnih izdatkov na učenca/dijaka/študenta (preračunano v evre glede na kupno moč prebivalstva) je bila Slovenija precej manj radodarna od nordijskih držav in blizu povprečja EU. Primerjava Slovenije z naštetimi državami so primerne predvsem zaradi primerljivosti trajanja, strukture in drugih skupnih značilnosti osnovnošolskega izobraževanja (9 -10 let).

DRŽAVA PRIMARNO ISCED 1 SEKUNDARNO ISCED 2; 3 TERCIARNO ISCED 5-6 SKUPAJ ISCED 1-6
Slovenija 7* 5,3 6,5 6,3
Norveška 7,9 9,5 13,5 9,3
Islandija 7,7 7,2 7,3 8
Danska 7,3 8 12,8 8,3
Švedska 6,4 7 14,2 7,4
Finska 4,9 6,3 10,7 6,4
Povprečje EU-27 4,9 6,1 8,6 6

Eurostat: V evrih (1000), preračunano na SKM; strošek 2006 na učenca, dijaka oziroma študenta
*Vključen tudi del stroškov za predšolske otroke v enotah vrtcev pri OŠ.

Po podatkih iz istega vira, objavljenih v statistični publikaciji Eurydice : Key Data on Education in Europe 2009, razvrščenih po vrsti stroška (investicije, plače materialni stroški), je Slovenija za plače osebja v vzgojnih in izobraževalnih institucijah namenila manjši delež kot povprečje držav EU-27, več kot druge države pa za investicije, vzdrževanje in materialne stroške.

Po kazalcih socialne vključenosti in kakovosti izobraževanja je Slovenija nad povprečjem evropskih držav

Kako se gibljejo podatki o vlaganjih v izobraževanje, standardu v vrtcih in šolah in rezultatih njihovega dela, stalno spremlja tudi Evropska komisija v svojih poročilih o uresničevanju skupnih ciljev izobraževanja in usposabljanja v EU. Skupni cilji izobraževanja in usposabljanja v EU merijo na »pravičnost, socialno vključenost, … in izboljšanje kakovosti izobraževanja ob hkratni učinkovitosti«. Slovenija je v tem, ko si prizadeva za učinkovitost, zavezana k pravični ureditvi in kakovostnim rešitvam, saj jo k temu zavezujejo sprejete obveznosti v EU.

Kot članica EU si mora Slovenija prizadevati za pravičnost in kakovost v izobraževanju. V okvir »pravične« ureditve spada visok standard predšolske vzgoje in obveznega izobraževanja, ki naj omogoča vključevanje vseh otrok z raznolikimi potrebami in učiteljevo pozornost do vsakogar, ki jo potrebuje. Boljšo kakovost lahko doseže ustrezno visoko izobraženo osebje, ugodno številčno razmerje med učenci in učitelji in posebna skrb za otroke iz ogroženih skupin. Iz podatkov Eurostata in ugotovitev Evropske komisije izhaja, da Slovenija vlaga v izobraževanje precej manj javnih sredstev kot denimo Švedska, Danska, Finska, Islandija ali Norveška, pri tem pa omogoča učencem in učiteljem standard, primerljiv z naštetimi državami, njeni učenci pa – sodeč po mednarodnih merjenjih znanja – vendarle dosegajo nadpovprečne rezultate v matematiki in naravoslovju.

Ali ima Slovenija preveč zaposlenih osnovnošolskih učiteljev? Delež učiteljev med vsemi zaposlenimi v državi je bil leta 2007 v Sloveniji 2,2; na Finskem 2,6, na Švedskem 2,9, na Islandiji 3,5, na Norveškem 3,6, v Združenem Kraljestvu na primer pa – ob manjšem številu razredov primarnega izobraževanja – 2,6. (Eurostat, 2009)

Kolikšen standard uživajo slovenske osnovne šole primerjalno glede na druge evropske države, pokažejo podatki o številu učencev in dijakov na učitelja. Slovenska osnovna šola je po razmerju učenci/učitelj povsem primerljiva z nordijskimi državami, ki imajo podobno osnovno šolo, v njej pa »boljši« standard od povprečja držav članic EU in tudi ugodnejša razmerja kot v slovenskih šolah. Če gledamo osnovno in srednjo šolo skupaj, so ta razmerja v slovenskih šolah manj ugodna kot v nordijskih državah in rahlo nad povprečjem držav članic EU. Glede na to, da namenja Slovenija manjši delež BDP za izobraževanje kot nordijske države, bi bil lahko standard v šolah višji samo ob nižjih plačah učiteljev.

Število učencev/dijakov na učitelja, 2007

DRŽAVA PRIMARNO ISCED 1 SEKUNDARNO ISCED 2; 3 TERCIARNO ISCED 5-6 SKUPAJ ISCED 1-6
Slovenija* 12,7 15,2 9,5 13,7
Norveška 10,5 11,0 10,2 9,8
Islandija 10,3 10,4 10,4 10,2
Danska 11,9 11,2 11,9
Švedska 12,4 12,3 11,5 13,6
Finska 13,8 15,0 9,9 15,9
Povprečje EU-27 13,6 15,5 13,1 11,7

Eurostat: Ratio of pupils to teacher 2007 v Progress Towards the Lisbon Objectives in Education and Training; Indicators and benchmarks – 2009
*Slovenija: Isced 1 (prvih 6 razredov OŠ), Isced 2 (zadnji 3 razredi OŠ), Isced 3 (srednja šola).

Uspešnost slovenskih učencev v matematiki in naravoslovju je primerljiva z nekaterimi nordijskimi državami in nad povprečjem EU, pri bralni pismenosti pa so uspehi manj zadovoljivi

Zadovoljstvo ob relativno dobrih rezultatih slovenskih učencev v naravoslovju in matematiki kazijo nekoliko slabši rezultati v bralni pismenosti (PISA 2009). V evropskih državah se bralna pismenost na sploh poslabšuje. Kaj vpliva na učni uspeh učencev? Na njihov učni uspeh vplivajo številni dejavniki: sposobnosti, motivacija; družina, značilnosti skupine, s katero se druži, šola, njena organizacija, učitelji, šolska klima, vsebina izobraževanja in učiteljevo znanje, spretnosti, sposobnosti, odnos in ravnanje. Mednarodne raziskave o učnem uspehu učencev – PISA 2009 – na splošno ugotavljajo, da je največji del razlik v znanju med učenci treba pripisati dejavnikom, ki jih učenec prinese s sabo v šolo iz družine in okolja. Od dejavnikov, povezanih s šolo, pa imajo največji vpliv učitelji in njihovo poučevanje. Prizadevanja šolske politike in povečana vlaganja naj bi bila zato usmerjena v izenačevanje možnosti in kakovostno pripravo učiteljev.

Za uspeh učencev je kakovost učiteljev zelo pomembna

A kakšen je kakovosten učitelj (pdf)? Večina raziskav, ki je merila odnos med dosežki učencev na standardiziranih testih znanja in lahko merljivimi značilnostmi učitelja, kot so izobrazba, izkušnje, poznavanje predmeta poučevanja, je našla pozitivno zvezo, vendar ne tako pomembno, kot bi pričakovali. Obstajajo drugi vidiki kakovosti učitelja, ki niso enostavno merljivi, so pa verjetno zelo pomembni. To so denimo: sposobnost razlaganja na jasen in prepričljiv način; organiziranje učinkovitih učnih okolij upoštevaje različnost učencev; sposobnost empatije, kreativnost in navdušenost nad predmetom poučevanja, kolegialnost, skrb za učenca, in podobni. Deloma lahko te lastnosti bodoči učitelji razvijajo ob študiju, deloma pa izhajajo iz njihovih osebnostnih potencialov in poklicne motivacije.

McKinseyevo poročilo, pri katerem so sodelovali tudi strokovnjaki OECD in strokovnjaki iz držav, katerih učenci dosegajo najboljše rezultate v mednarodnih raziskavah (PISA), je med drugim služilo Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu kot strokovni napotek pri oblikovanju priporočil za izobraževanje in usposabljanje učiteljev oziroma kakovosti izobraževanja na sploh. Avtorji poročila so analizirali situacije in dejavnike, povezane z učitelji, ki najbolj prispevajo k uspešnosti izobraževalnih sistemov. Pregledali so, katere so tiste ključne značilnosti, ki jih imajo izobraževalni sistemi najboljših 10 držav na svetu (Avstralija, Belgija, Finska, Hong Kong, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Nizozemska, Nova Zelandija in Singapur). Med najpomembnejšimi ugotovitvami so bile:

Modre šolske politike krepijo status učitelja splošnoizobraževalnih vsebin: postopoma in načrtno uveljavljajo “znamko” elitne skupine profesionalcev. Medtem ko večina držav izbira učitelje izmed kandidatov za zaposlitev, »najboljših« 10 izbiro opravi že pred vpisom v pedagoški študij. Izbira temelji na merilih visokih predhodnih ocenah znanja, preverjanju komunikacijskih spretnostih in znanja učnega jezika ter močni poklicni motivaciji. Pedagoški študij je ekskluziven; to pomeni, da ni vključen v druge študije oziroma dodan kot modul, smer ali možnost usposabljanja po diplomi nepedagoškega študija. »Najboljših« 10 izobraževalnih sistemov vlaga v 10 krat manj kandidatov 6 krat več denarja.

Pri iskanju načinov, kako izboljšati bralno pismenost učencev, je eden izmed odgovorov tudi v kakovostno izobraženih in motiviranih učiteljih

Države se razlikujejo v prizadevanjih za to, kako izboljšati bralno pismenost svojih učencev. Večinoma se strinjajo, da bi bilo treba veliko pozornosti nameniti izobraževanju učiteljev za to vlogo. V tem se Slovenija razlikuje od drugih evropskih, zlasti nordijskih držav. Slovenija je namreč ena redkih držav v Evropi, ki učitelja maternega jezika ne izobražuje v okviru samostojnega pedagoškega študija na matični (pedagoški) fakulteti. Bodoči učitelji slovenščine se izobražujejo na humanistiki (na filozofskih fakultetah na smereh slovenski jezik in književnost). Učitelji postanejo bolj po naključju, če si izberejo skupino splošnih pedagoških predmetov med študijem slovenistike ali po njem. Motiv za izbiro pedagoških predmetov je pogosteje povezan z željo po izboljšanju možnosti za zaposlitev, manjkrat pa je to premišljena izbira življenjskega poklica.

V študijskih letih 2010/11 in 2011/12 denimo v Sloveniji ni bil (več) razpisan pedagoški študijski program »profesor slovenščine«. Tak program (ali programski modul) se bo začel izvajati šele na 2. stopnji in šele tedaj, ko bodo že diplomirali prvi »bolonjski« slavisti 1. stopnje, ki bodo – če bodo – pripravljeni nadaljevati študij za pridobitev naslova magister profesor slovenščine. Ko bodo zadnji profesorji slovenščine, ki so se izobraževali po 4-letnem programu, diplomirali, novih magistrov profesorjev slovenščine, ki naj bi se izobraževali skupaj 5 let in pridobili dve zaporedni diplomi, na trgu dela še ne bo. Slovenijo po vsej verjetnosti čakata leto ali dve »kadrovske suše«, ko se bodo možnosti za izboljšanje bralne pismenosti učencev s pomočjo novih učiteljev slovenščine zelo zmanjšale. Vprašanje, kako izboljšati bralno pismenost učencev v šolah v Sloveniji, je obravnavano v Nacionalni strategiji za razvoj pismenosti (Ministrstvo za šolstvo in šport, 2005). V dokumentu posebnih strategij za izobraževanje učiteljev slovenščine ni.

Izobraževanje v Sloveniji je – tako kot drugod po Evropi in svetu – povezano z dogajanjem v gospodarstvih in družbah

Dr. Claude Dubar v 4. številki Sodobne pedagogike (2004) piše o povezanosti izobraževalnega sistema s socialnimi in ekonomskimi spremembami v francoski družbi:

»Ekonomska kriza in povečevanje brezposelnosti sta izobraževalni sistem postavila v odvisnost. Nanj so vplivale preobrazbe na trgu dela, v proizvodnih procesih in zaposlovanju. Na različne načine se je znašel ujet v preobrazbe dela, družine, okolja. Paradoksno pa je kriza prispevala k »približevanju šole življenju«, izobraževanja zaposlovanju, izobraževalnih institucij podjetjem in šole socialnemu in ekonomskemu življenju. Posledica tega je, da je izobraževalni sistem zašel v enake težave kot vse druge družbene institucije …«

Glej: Dubar, Claude: Socialno-ekonomski vložek izobraževanja v Sodobna Pedagogika: 4 (55/121)

Tatjana Plevnik

(Skupno 89 obiskov, 1 današnjih obiskov)