V izobraževalnih sistemih ima srednješolsko izobraževanje dvojno vlogo: mladim omogoča podaljšano temeljno splošno izobraževanje in jih pripravlja za nadaljnji študij, mnogim pa omogoča pridobiti kvalifikacijo za delo in nadaljnje poklicno izpopolnjevanje. V preteklosti je bilo srednješolsko izobraževanje namenjeno elitam, danes se vanj vpisujejo skoraj vsi mladi okrog 16. leta starosti, saj je glavni pogoj za nadaljnje izobraževanje, uspešno zaposlitev in življenje. Srednješolska raven je zadnja na izobraževalni poti, ki je odprta za vso mladino. Vendar se splošen trend množičnosti iz srednješolske ravni izobraževanja seli tudi na terciarno. V preteklih desetletjih sta si v državah OECD približno dve tretjini mladih pridobili srednješolsko izobrazbo, ena tretjina pa terciarno, v zadnjem času pa se zelo hitro povečuje delež mladih s terciarno izobrazbo …

V tokratnem fokusu, ki ga je pripravila Tatjana Plevnik, si preberite več o Vpisu v srednješolsko izobraževanje v Evropi (pdf). Vsebina:

  • Splošno o strukturnih značilnosti izobraževalnih sistemov
  • Splošni pogoji za vpis v srednje šole oziroma višje sekundarne šole
  • Prehod iz osnovne v srednjo šolo s primeri za različne države (Finska, Danska, Estonija, Norveška, Islandija in Švedska)
  • Posebnosti v prehodih iz nižjega sekundarnega izobraževanja v višje in primeri iz Francije, Španije, Švice in Združenega kraljestva
  • Kaj je mogoče ugotoviti na podlagi informacij o prehodih iz osnovne na srednjo raven izobraževanja v Evropi oziroma katera vprašanja, vredna nadaljnjega proučevanja, se odpirajo?

Vsebino fokusa dopolnjujemo z Analizo vpisa na gimnazije (pdf) v preteklih štirih letih, ki jo je pripravila Maša Vidmar.

Prijetno branje!

(Skupno 7 obiskov, 1 današnjih obiskov)