Šolski ministrstvi Cipra in Avstrije je zanimalo, kako se pri odločanju o proračunih 2010 druge evropske države odzivajo na zaostrene finančne razmere: ali zmanjšujejo sredstva za vzgojo in izobraževanje ali jih povečujejo. Zato sta v juniju in juliju 2010 poprosili omrežje Eurydice za hitro informacijo o morebitnih novih finančnih okvirih.

Odgovori Eurydice enot, ki so se doslej odzvale na povpraševanje Avstrije in Cipra, kažejo, da vlade načrtujejo splošno povečanje sredstev za vzgojo in izobraževanje ali usmerjajo sredstva v tiste dele vzgoje in izobraževanja, ki lahko domnevno največ in najhitreje prispevajo k reševanju krize. Vse zadolžene evropske države – Grčija, Irska, Portugalska, Slovenija, Španija in Združeno kraljestvo – sicer na splošno najavljajo zniževanje javne porabe, zlasti stroškov delovne sile v javnem sektorju, zmanjševanje zaposlovanja v javnem sektorju in reforme javnih pokojninskih sistemov. Portugalska načrtuje znižanje stroškov v javnem sektorju za 1 % BDP, Španija za 2 %. Irska namerava znižati plače javnih uslužbencev za 7 %, Grčija za 10 %.

Vlade Estonije, Finske, Francije, Grčije, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Slovaške, Švedske in Španije pa vendarle menijo, da so vzgoja, šolsko in visokošolsko izobraževanje ter znanost tiste dejavnosti, ki lahko pripomorejo k reševanju iz krize, zato jim ob siceršnjem napovedanem splošnem varčevanju poskušajo zagotoviti enako ali večjo podporo.

ESTONIJA Vlada načrtuje povečanje proračuna za visoko šolstvo in znanost.
FINSKA Vlada načrtuje splošno povečanje proračunske porabe za vzgojo, izobraževanje in znanost v letih 2010 in 2011.
FRANCIJA Vlada načrtuje precejšnje povečanje proračuna za visoko šolstvo in znanost v letu 2011.
GRČIJA Pristojna ministrstva načrtujejo v naslednjih treh letih ohranitev šolskega in visokošolskega proračuna na obstoječi ravni z možnostjo 1-3-odstotnega povečanja. Proračunska sredstva za raziskave in razvoj bodo povečevali vsako leto; cilj je 2 % družbenega proizvoda do leta 2020.
LATVIJA Ministrstvo za šolstvo in znanost brani proračun v prvotno predvideni višini; ta je bil v letu 2009 že zmanjšan (48 % za visoko šolstvo, 50 % za znanost). Trenutno v letu 2011 in 2012 po zagotovilu finančnega ministrstva novih znižanj ne predvidevajo.
NEMČIJA V letih od 2006 do 2009 so proračunska sredstva za visoko šolstvo in znanost stalno naraščala; zvezna vlada je napovedala 6-odstotno povečanje sredstev tudi za leto 2010, vendar ob vključitvi stroška za štipendije in spodbujanje tehniškega študija.
MADŽARSKA Predvideno je ohranjanje šolskega proračuna v prvotnem obsegu, ki ni bil zmanjšan, povečanja pa tudi ne pričakujejo.
NIZOZEMSKA Vlada je že v letu 2009 oblikovala poseben del šolskega proračuna, namenjenega reševanju problemov gospodarske krize. V letih 2010 in 2011 je predvideno povečanje šolskega in visokošolskega proračuna, in sicer na naslednjih postavkah: povečanje vključenosti dijakov in študentov, programi preprečevanja brezposelnosti izobražene mladine; nadaljnje poklicno izobraževanje mladih in odraslih; investicije v šolska poslopja, raziskovalni programi javnih in zasebnih raziskovalnih zavodov.
POLJSKA Splošno povečanje proračunskih sredstev v letu 2010 je 5-odstotno. V letu 2010 (od septembra dalje) naj bi se povečale plače učiteljev za 7 %. Med vsemi poklicnimi skupinami, katerih plače so zagotovljene v državnem proračunu, so učitelji edini s predvidenimi plačnimi povišanji.
SLOVAŠKA Povečanje proračunskih sredstev v letu 2010 za visoko šolstvo je 3-odstotno. Razlog za večjo porabo je povečanje vpisanih študentov na vseh treh bolonjskih stopnjah, in sicer po sklepu vlade, sprejetem že v letu 2009.
ŠVEDSKA Vlada načrtuje splošno povečanje proračunske porabe za vzgojo in izobraževanje v letih 2010 in 2011, za znanost pa se načrtovana sredstva močno povečujejo predvsem v letu 2011.
ŠPANIJA Splošno povečanje proračunskih sredstev v letu 2010 je 2,8-odstotno, in sicer največ na račun študijskih pomoči študentom v visokem šolstvu, IKT opreme šol, izgradnje univerzitetnih kampusov odličnosti, večje vključenosti otrok v predšolsko vzgojo (ki je poslej brezplačna za otroke v drugi starostni skupini od 3-6 let), razširitev šolskih knjižničnih storitev ter storitev svetovanja in usmerjanja učencev, povečanje zaposlenega pedagoškega osebja.
ZDRUŽENO KRALJESTVO Sprva so načrtovali rahlo povečanje proračunske porabe za dejavnost 20102011 v primerjavi s preteklim letom (0,9 %), investicijsko porabo naj bi zmanjšali za 1,6 %, sredstva za izredne namene pa za 7 %.
Nova vlada, ki je prevzela krmilo sredi maja, pa je objavila splošno varčevanje. S povečanjem učinkovitosti v visokem šolstvu želi prihraniti znatna sredstva. Na to so se odzvale univerze.

 

Sveže informacije s spletnih strani šolskih ministrstev drugih evropskih držav kažejo ponekod bolj optimistično podobo.

  • Norveška na primer povečuje javno porabo v letu 2010 za 2,5 %. Ukrepi, s katerimi uresničuje program Knowledge for the future, obsegajo denimo več zaposlenih in bolje izobraženih vzgojiteljev in učiteljev, ugodnejše razmerje učenci/učitelj matematike, brezplačne učbenike tudi za dijake, dodatno investiranje v pedagoško raziskovanje, veliko povečanje sredstev sklada za raziskovanje in inovacije, izgradnjo novih visokošolskih kapacitete in zvišanje študijskih pomoči.
  • Avstrija v proračunu 2010 (pdf) ponovno poudarja pomen izobraževanja in raziskovanje, saj povečuje sredstva za študijske pomoči ter sredstva za pedagoško in raziskovalno dejavnost visokega šolstva.
  • Danska v juliju najavlja povečanje proračunske porabe v letu 2011 za 0,5 %, čeprav je pred tem najavila zamrznitev za obdobje 2011-2013. Načrtovano povečanje porabe bo koristilo prioritetnim področjem vzgoji, izobraževanju, raziskovanju in socialnim pomočem.
(Skupno 15 obiskov, 1 današnjih obiskov)