V Bruslju je 15. 2. 2013 potekalo 3221. zasedanje Sveta Evropske unije v formaciji Izobraževanje, mladina, kultura, šport (Svet EYCS). Tokratno zasedanje, ki je bilo namenjeno samo področju izobraževanja, je vodil irski minister za izobraževanje in spretnosti g. Ruairi Quinn. Slovensko delegacijo je vodila DS na MIZKŠ ga. Mojca Škrinjar, zasedanja pa so se za Slovenijo udeležili še namestnik stalnega predstavnika SPBR g. Uroš Vajgl, direktor Urada za razvoj izobraževanja g. Matija Vilfan (MIZKŠ) in svetovalka za področje izobraževanja na SPBR ga. Maja Mihelič Debeljak. Komisijo je tekom celotnega zasedanja zastopala komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade ga. Androulla Vassiliou.

1. Sporočilo Komisije z naslovom »Ponoven razmislek o izobraževanju: vlaganje v znanja in spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate« in letni pregled rasti 2013

Predsedujoči irski minister za izobraževanje in spretnosti je poudaril, da v času IE PRED vse formacije Sveta EU delajo na podpori rasti in razvoju delovnih mest v EU. V času gospodarske krize se EU sooča z visoko brezposelnostjo, pri kateri je še posebej visoka prav brezposelnost mladih. Vloga izobraževanja v tem času je pomembna prav pri obravnavi in reševanju brezposelnosti mladih.

Svet za izobraževanje je imel na dnevnem redu sprejem sklepov Sveta o vlaganju v izobraževanje in usposabljanje, ki predstavljajo odziv na Sporočilo Komisije “Ponovni razmislek o izobraževanju: vlaganje v znanja in spretnosti za boljše socialno ekonomske rezultate” in Letni pregled rasti 2013 kot je zahteval Evropski svet 13. in 14. decembra 2012.

Sklepi pozivajo k reorganizaciji in prenovi sistemov izobraževanja in usposabljanja po Evropi ter poudarjajo prednostna področja izobraževanja in usposabljanja s posebnim poudarkom na izboljšanju splošnih ravni znanja in veščin za povečanje zaposljivosti in zmanjševanje brezposelnosti mladih.

Poleg tega Sklepi spodbujajo krepitev povezave med cilji strategije Evropa 2020 in
odprto metodo koordinacije (OMK) na področju izobraževanja, česar cilj je tesnejše sodelovanje z drugimi ustreznimi političnimi odbori kot so Odbor za ekonomsko politiko in
Odbor za zaposlovanje.

Sklepi DČ še posebej pozivajo k:

  • prenovi izobraževalnih sistemov (z na primer ustvarjanjem tesnejših povezav s trgom dela);
  • izboljšanju poklicnega izobraževanja in usposabljanja in k osredotočanju na rast potencialnih zaposlitvenih področij ali področij, kjer se že kaže večje pomanjkanje ustreznih veščin;
  • ukrepom za zmanjšanje tveganja zgodnjega opuščanje šolanja mladih in k zagotavljanju individualne podpore mladim;
  • zmanjševanju števila nizko kvalificiranih odraslih z lažjim dostopanjem do izobraževanja odraslih in k razvijanju sistemov vseživljenjskega učenja ter
  • optimizaciji uporabe z IKT podprtega učenja in k podpori sistemov dostopa do odprtih izobraževalnih virov.

Osnutek sklepov Sveta, ki so ga ministri dobili v potrditev, je bil usklajen na nivoju pristojnih DS Sveta, razen v delu o vlogi formacije Sveta za izobraževanje pri spremljanju procesa Evropskega semestra. Nekatere DČ (DE, AT, UK) so mnenja, da naj pri pregledu CSRjev izobraževanje ne igra nobene formalne vloge, saj je področje izobraževanja izrecno v pristojnosti posameznih držav. Na drugi strani pa nekatere DČ (ES, SI, IT, SE, LV, PT, NL) menijo, da je čas, da tudi na področju izobraževanja naredimo korak naprej od zgolj in samo izmenjave mnenj in dobrih praks.

DE je PRED podložila svoj predlog besedila v odstavku »soglaša, da« na str. 7, kjer želi omiliti predlog PRED in poudariti predvsem izmenjavo praks, če to DČ želijo. Meni, da gre za vprašanje pristojnosti ne le na EU ravni, temveč tudi na njihovi deželni/federalni ravni, zato poziva PRED, naj njihov predlog upoštevajo. Podprli sta jo še AT in UK.

V  nasprotju z DE mnenjem je ES ministrica poudarila, da gre za dejstva, da je brezposelnost mladih izjemno visoka, da imajo DČ vedno več posebnih priporočil tudi na področju izobraževanja, da je visok odstotek osipa (v ES kar 25 %); in da gre za tako pomembna področja, ki se lažje rešujejo na ravni EU in se jih EU politike lotevajo in dotikajo, zato ne gre mižati in se distancirati od sodelovanja pri tako pomembnih temah, ki so področje izobraževanja in usposabljanja, čeravno ni pravno formalne vloge pri rednem pregledu CSR-jev. Prav zato je ES mnenja, da morajo ministri za izobraževanje prevzeti pomembnejšo vlogo in odgovornost pri sodelovanju v evropskem semestru. ES je izrecno podprla tudi SI in se strinjala z večjo ambicioznostjo ministrov za izobraževanje pri spremljanju procesa pregleda CSR-jev na področju izobraževanja. Prav tako je IT minister mnenja, da bi bila dobrodošla bolj inovativna vloga izobraževanja in ne le izmenjava dobrih praks. Predlog ES je podprl tudi minister PT, NL pa je dodala, da moramo vnesti več dodane vrednosti v razprave Sveta za izobraževanje , saj gre za pomembno področje za spodbujanje konkurenčnosti in gospodarske rasti.

Minister SE je bil jasen v nasprotovanju DČ, ki upočasnjujejo proces boljšega sodelovanja na področju izobraževanja in kot izgovor navajajo pravno formalne ureditve. Menil je še, da ne smemo zmanjševati pomena te formacije Sveta in predlaga uporabo te formacije kot forum za splošno razpravo tudi o evropskem semestru. Predlog PRED so v nasprotju z milejšim DE predlogom podprle še FI, DK, CZ, FR, CY in EE.   

Tudi komisarka Vassiliou je menila, da je pripravljenost ministrov za izobraževanje, da prevzamejo odgovornost v delu evropskega semestra, zelo pozitivno in pomembno. Menila je, da ne smemo izpodkopavati lastnega prizadevanja in vloge, zato je ministre pozvala k sprejemu kompromisnega predloga PRED.

Glede sprejema sklepov Sveta je menila, da gre za pomembno vlogo medsebojnega učenja, da so zadani cilji dobri in ambiciozni, da pa moramo v vseh DČ vnesti nov pogled na nove naloge v prihodnosti in v okviru današnje gospodarsko ekonomske situacije. Pozdravila je še memorandum o medsebojnem sodelovanju na področju praktičnega usposabljanja tekom šolanja, ki so ga decembra podpisale DE in 7 DČ ter spodbudila tudi druge DČ k takšnemu aktivnemu sodelovanju.

Ob koncu je poudarila še pomen učenja jezikov ter pozvala ministre k večji predanosti za spodbujanje učenja jezikov in napovedala razpravo z DČ o uvedbi referenčnega merila o večjezičnosti.

Predsedujoči je nato pozval DE, da sprejme predlog besedila PRED.

DE je glede na povedano s strani večine drugih kolegov povedala, da je pripravljena podpreti predlog PRED pod pogojem, da se v prevodu besedila najde ustrezna beseda v nemškem jeziku, ki ne bo izražala formalizacije postopka pregleda CSR-jev.

Svet je sklepe potrdil soglasno.

2. Izobraževanje, spretnosti in znanje za delovna mesta, stabilnost in rast: Strategija Evropa 2020 in Letni pregled rasti 2013

V okviru Evropskega semestra in še posebej, da bi se ministri za izobraževanje lahko odzvali na priporočila v Letnem pregledu rasti 2013, so bili povabljeni k javni razpravi o ukrepih in praktičnih predlogih, ki so jih ali jih bodo v svojih državah sprejeli na področju izobraževanja in usposabljanja z namenom izboljšanja ravni usposobljenosti za ustvarjanje novih delovnih mest kot tudi za zaposlenost z upoštevanjem nujne potrebe po zmanjšanju brezposelnosti mladih.

Predsedujoči je opozoril, da danes govorimo o tveganju izgube celotne generacije in je tako v kontekstu Letnega pregleda rasti pomembno pogledati vlogo izobraževanja pri neskladju potreb na trgu dela s tem, kar zagotavljajo sistemi izobraževanja. Danes se soočamo na eni strani z veliko brezposelnostjo mladih, ki so zaključili šolanje in na drugi strani z veliko potrebo delodajalcev po delovnih mestih, za katere ni ustrezno usposobljenih ljudi. Potrebno se je torej osredotočiti na to neskladje tudi z vidika sistemov za izobraževanje. Da bi PRED zagotovilo interaktivno in prosto razpravo ministrov, je k uvodni besedi povabilo dva zunanja govorca, ki sta na podlagi poznavanja področja delila svoje razmišljanje.

Pred uvodničarjema je še komisarka Vassiliou izrazila podporo predlogu za razpravo in menila, da je potrebno poslati pomembno politično sporočilo v smislu podpori državljanom za dvig ravni spretnosti in lažje zaposlovanje. Zanimali so jo predlogi DČ in njihovi ukrepi predvsem v smislu, kje bi lahko tudi Komisija  na EU ravni podprla prizadevanja držav ter pripravila podporne ukrepe za komplementarni učinek. Sporočila je, da so CSR-ji eno od orodij, s katerimi Komisija skuša podpreti nacionalna prizadevanja in povedala, da je sedanje obdobje pomembno za pripravo načrtov DČ za financiranje iz prihodnjih strukturnih skladov. V prihodnjem obdobju bo 35 milijard EUR namenjenih prav podpori izobraževanja, usposabljanja in strukturnega neskladja delovne sile, od česar bo kar 28 milijard namenjenih v okviru ESS in 7 iz ERDF za vlaganje v izobraževalno infrastrukturo. Države je pozvala k notranjemu usklajevanju in načrtovanju programov za učinkovito in namensko črpanje programskih sredstev. Komisija je konec leta 2012 tudi pripravila svoja vsebinska priporočila državam, ki lahko služijo kot usmeritve za pripravo aktivnosti.

Opozorila je še na zelo dobro sodelovanje Komisije z OECD na področju analiz, orodij za vrednotenje ter raziskav PIIAC ter PISA in TALIS, ki služijo Svetu ministrov za izobraževanje kot dobra podlaga za razprave in posledično ukrepanje. Sprejet je bil nov okvir za sodelovanje med Komisijo in OECD, ki bo še izboljšal delovanje držav na šibkih področjih.

Napovedala je še, da Komisija pripravlja posebno pobudo za spodbujanje sistemov odprtega dostopa do izobraževalnih virov in internetno orodje za samoocenjevanje znanj in spretnosti posameznikov. Prav tako v sodelovanju z OECD  pripravlja  metodologijo pristopov uvajanja podjetniškega razmišljanja v izobraževalni proces. Vsi ti ukrepi pa bodo prispevali k boljši zaposljivosti mladih.

Kot prvi uvodničar je g. Andreas Schleicher (namestnik direktorja za izobraževanje pri OECD in posebni svetovalec za izobraževalno politiko generalnega sekretarja OECD) govoril o globalnih izzivih, s katerimi se sooča Evropa z vidika konkurenčnosti v primerjavi s S Ameriko in Azijo, o tem kakšne veščine in znanja pričakujejo danes delodajalci od mladih, ki vstopajo na trg delovne sile in o nekaterih evropskih primerih dobrih praks. Opozoril je, da je ključno vprašanje oz. razprava, ki jo moramo opraviti usmerjena v financiranje oz. v to, kdo naj bi financiral izobraževanje, kaj natančno naj bi se financiralo in na kakšen način. Ni namreč nujno, da s povečanim vlaganjem javnih sredstev v izobraževanje tudi dosežemo boljši sistem izobraževanja. Več denarja, še ne pomeni nujno tudi višje kakovosti. Financiranje izobraževanja bi moralo biti deljena odgovornost med državo, delodajalci in posamezniki, ki se izobražujejo. Samo na tak način bo vsak prevzel svoj del odgovornosti in vložil v razvoj ustreznih znanj in doseganja spretnosti največ kot je v njegovi moči.

Prav tako je poudaril, da zvišanje znanja in spretnosti posameznikov še ne bo prineslo avtomatično napredka in rasti, če teh znanj posamezniki in delodajalci ter družba ne bomo znali tudi uporabljati. Na tem mestu je poudaril velik pomen svetovanja in kariernega usmerjanja. Prav tako je v svojem prispevku izpostavil pomen nadaljnjega vseživljenjskega učenja, ki je v nekaterih DČ še vedno zanemarjeno, povezovanje trga dela in izobraževanja pa je izpostavil kot ključni element pri izhodu iz sedanje krize. Vključevanje delodajalcev k oblikovanju učnih programov in kasnejšemu sofinanciranju izvajanja pripomore h kakovosti in večji odzivnosti enega sistema na delovanje drugega. Poleg tega mora EU pogledati tudi izven svojih meja, saj ni več mogoče ignorirati napredka in dosežkov Kitajske, Singapurja in drugih dežel in opozoril, da je stopnja mobilnosti v EU še vedno omejena.

Ob koncu je predvsem izpostavil tri ključna področja, kamor se je potrebno osredotočiti v prihodnje: delitev financiranja izobraževanja, opredelitev kratkoročnih in dolgoročnih ciljev ter upoštevanje življenjskega cikla pričakovanih znanj in spretnosti.  

Drugi govorec lord David Puttnam (filmski producent, zagovornik izobraževanja in IKT ter rektor Open University v Veliki Britaniji) je govoril o tem, kaj je potrebno storiti »v razredu« za razvoj ustreznih znanj in spretnosti. Poudaril je, da izobraževanje ni več luksuz, ampak je absolutno vitalna in nujno potrebna za vsakega posameznika. Menil je, da gre pri izobraževanju za preživetje naše družbe in opozoril, da je slaba izobrazba predraga in si je ne moremo privoščiti. Brez izobraževanja v prihodnosti ne moremo pričakovati pokojnin, dobrega zdravstvenega sistema in gospodarske rasti. Izobraževanje je tako postavil v ospredje družbenega obstoja.

Poudaril je, da je v marsičem kriv razkorak med današnjo učilnico in zunanjim svetom, s katerim se sooča učenec. Učilnice so sicer prijazne, opremljene tako, da se otroci v njih dobro počutijo, a nimajo nič s tem, s čimer se otrok srečuje v realnem svetu. In nekega dne bo ta mladostnik za neuspeh upravičeno krivil izobraževalni sistem. Potreben je vnos moderne tehnologije v učilnice, v vsak del izobraževanja v razredu, a pred tem je potrebno za to dobro pripraviti učitelje. Učitelji morajo biti prepričani, da jim je moderna tehnologija v podporo in ne izpodbija njihove avtoritete in učnih metod. Predlagal je, da v DČ spodbujamo digitalizacijo znanj in izkušenj učiteljev in njihovih učnih metod, učnih ur, priprav in znanj. Kar namreč danes zahtevamo od učiteljev, še nikoli do sedaj nismo zahtevali od te družbene skupine, zato je izmenjava znanj in spretnosti še posebej pomembna. Predstavil je spletno stran, kjer učitelji lahko naložijo svoje učne načrte, učne ure, pripomočke, ki bi lahko koristili drugim učiteljem. Ko se učitelji upokojijo, s seboj odnesejo številne dragocene izkušnje in znanja. In tudi te, starejše učitelje jim je že počasi uspelo prepričati, da ob upokojitvi digitalizirajo svoje načrte in znanja in jih dajo na voljo svojim mlajšim kolegom.

Menil je, da so digitalne kompetence danes res ključne, a je zagovarjal stališče v prid ključne vloge učiteljev, ki morajo biti ustrezno in visoko usposobljeni. In na tem mestu je še posebej pozval ministre k podpori in spodbujanju učiteljev, da si izmenjujejo informacije, dobre prakse prek spletnih forumov in platform.   

V razpravi, ki je sledila, so se ministri odzivali na trditve uvodničarjev ter izpostavljali nekatere nacionalne ukrepe za izboljšanje zaposljivosti mladih, ko zaključijo šolanje. Ocene, da je trenutno več kot 2 milijona prostih delovnih mest, ki jih ni mogoče zasesti ob veliki brezposelnosti mladih na drugi strani, vsekakor kličejo po ukrepanju na nacionalnih in mednarodni ravni. Večina DČ se strinja, da je potrebno izboljšati sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja (VET) ter ga nadgradili in pozitivno ovrednoti. V ta namen so številni ministri poudarili pomen razvoja visoko kakovostnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanja izobraževanja odraslih, po možnosti v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji. Številne DČ so prav tako opozorile na potrebo po uskladitvi politik poklicnega izobraževanja glede na državni, regionalni in lokalni gospodarski razvoj. Nekatere so že razvile ali pa vzpostavljajo strategije za zagotavljanje učinkovitejšega prehoda iz šole v zaposlitev, ki predvideva razvoj znanja in spretnosti ter potreb v tesnem sodelovanju s podjetji.

SE je npr. izpostavila razliko med modernizacijo in tradicionalnostjo v razredih, ki očitno ne vplivata na uspešnost učnih izidov. Npr. FI, ki ima zelo tradicionalen način poučevanja ima v PISI veliko boljše rezultate kot SE, ki ima izjemno modern pristop v poučevanju. FI minister je povedal, da je res, da vztrajajo na zelo tradicionalni osnovi, ki pa jo nadgrajujejo na bolj odprt in modern način. Osnovno izobraževanje in osnovni pristopi poučevanja, pa so se izkazali za najuspešnejšega. Pristop FI je, da sta osnovna dva recepta za uspeh kakovost učiteljev in tradicionalni pristop v osnovnih poučevanjih. Ostale predmete, ki nadgrajujejo in širijo osebnost (npr. umetnost) dodajajo šele kasneje, ko so osvojene osnovne kompetence, kar se jim je obrestovalo.

DK je poudarila, da so prenovo sistema usmerili predvsem v družbo, ki temelji na znanju in produktivnosti. Izkazalo se je, da DK potrebuje predvsem večje število ljudi, ki znajo svoja znanja in spretnosti povezati z veščinami za proizvodnjo, da potrebujejo več obrtnikov in so svojo prenovo usmerili v VET, ki povezuje učenje, produktivnost in razvoj podjetij.

MT je poudarila, da veliko vlagajo v izobraževanje kljub finančni krizi. Sredstev za izobraževanje niso krčili, a rezultati so še vedno slabi. Ugotovili so, da je bil njihov sistem preveč akademsko usmerjen in so se lotili bolj praktično usmerjenega VET in vnašanja IKT v razrede.

PL je menila, da nas čaka težka naloga usklajevanja med potrebami gospodarstva in med pripravo mladih na spremembe in prihodnje izzive, s katerimi se bodo soočali.

ES je poudarila, da vse raziskave sicer kažejo, da velikost razredov ne vpliva pomembno na kakovost izobraževanja, a so družbeno sprejemljive norme drugačne. Imajo veliko število študentov, ki so kasneje nezaposljivi, zato je v teku prenova celotnega sistema izobraževanja in usposabljanja. Predvidevajo tudi uvedbo dualnega sistema v sodelovanju z delodajalci.

DE je poudarila, da bodo v kratkem ministri za zaposlovanje odločali o sprejemu mladinskih jamstvenih shem, o čemer bi morali razpravljati tudi ministri za izobraževanje. Pri sprejemu shem je potrebno biti izjemno previden, saj so številni mladi danes razočarani nad družbo in EU. Potrebno jim je vliti upanje in sprejeti sheme, ki bodo dejansko delovale.

CZ je menila, da gre v izobraževalnih sistemih za pretirano ločevanje med splošnim izobraževanjem in VET in meni, da morajo oni na tem področju narediti izboljšave.

CY minister je izrazil mnenje, da so vsi naši sistemi podobni in si izmenjujemo podobne izkušnje in prakse in da bi morali več storiti na tem, da ugotovimo, kjer pravzaprav vsi skupaj smo, kako smo dobri in kje smo res slabi.

SI je povedala, da je sicer izboljšala rezultate TIMS z ukrepi na področju e-učenja. Da je v zakon vnesla diferenciran pristop pri pouku, kjer ne gre za diferenciran pristop v smislu več ali manj sposobnosti, temveč drugačnega dojemanja in drugačnega pristopa pri učenju. Posebej je SI poudarila velik pomen kariernega spremljanja in svetovanja na vseh nivojih izobraževanja ter sporočila namen spodbujanja inkubatorjev za mlade v okviru šol za vzpostavitev podjetniških idej mladih. Sporočila je, da je prav VET področje tisto, kjer bo potrebno več ukrepanja, saj je kar 40 % populacije mladih vpisane na splošne gimnazije. V povezavi s CSR-jem pa bo SI v prihodnje morala vzpostaviti boljše sodelovanje med potrebami trga dela in med izobraževanjem ter strokovnjaka CEDEFOP-a vprašala o morebitnih primerih dobrih praks na tem področju.

UK je sporočila, da je ta trenutek zanje uvajanje vajeniškega sistema najpomembnejša tema na tem področju, LT pa je uvedla vavčerski sistem za terciarni študij za omejevanje števila študentov in za bolj usmerjen študij v smeri, ki jih potrebuje gospodarstvo. HR je pripravila poseben program pridobivanja delovnih izkušenj v javni upravi za mlade, ki so diplomirali, pa ne morejo dobiti zaposlitve. NL in AT sta še posebej uspešni pri zaposlovanju mladih, res pa je, da je zanju prav VET že tradicionalno pomemben del sistema izobraževanja. 

G. Schleicher se je odzval na nekaj posegov in poudaril, da je potrebno spremljati razvoj npr. v Aziji, ampak ne kar na pamet. Na FI npr. delajo na odličnosti, na SE na minimalnih standardih, medtem ko npr. v JV Aziji zelo malo dajejo na pedagogiko. V Evropi smo npr. v zadnjih letih kar za 30 % na učenca povečali vlaganje v izobraževanje, a le-to ni bilo pravilno usmerjeno. Večinoma smo veliko vložili v zmanjšanje razredov, kar ne prinaša nujno tudi večje kakovosti izobraževanja. VET mora biti integracija akademskih in poklicnih znanj, kar v Evropi imamo v teoriji, a v praksi ne izvajamo dovolj dobro.

Pri zmanjševanju razredov se je vedno potrebno vprašati ali ne bi morda sredstev za zmanjševanje števila učencev v razredih raje uporabili drugače in bolj koristno. Majhni razredi so sicer popularni za starše, a niso nič bolj učinkoviti. Poudaril je, da je vlaganje v usposabljanje učiteljev veliko pomembnejše za kakovostno izobraževanje mladih (npr. v Singapurju je vsak učitelj deležen 100 urnega dodatnega usposabljanja letno).

G. Puttnam je menil, da je distinkcija med modernim in tradicionalnim nesmiselna in je potrebno obe uravnotežiti. Omenil je, da so na njegovi instituciji pritiskali za nakup »Applov« za uporabo v razredih, kar so tudi storili. Niso pa usposobili učiteljev za njihovo uporabo v podporo poučevanju, zato je bila investicija vržena stran. Prav tako je poudaril, da manjšanje razredov v nedogled nima smisla in nima učinkov. Izkazalo se je, da gre večinoma le za neutemeljene zahteve staršev.

Danes se je potrebno zavedati, da povprečnosti ni več, kljub temu da nas večina prihaja iz časov, ko je bilo povprečje normalno. Ko je pred leti ustanavljal svojo sedanjo »Odprto univerzo« je naletel na mnoge ovire in neuspeh, a danes ima izjemen vpis in uspeh, ker omogoča individualen pristop in ne povprečja.

Vprašati se moramo ali ne bi lahko določenih zadev naredili veliko bolje, z npr. bolj individualnim pristopom in s spodbujanjem učencev pri tem, v čemer so dobri.

Ob zaključku razprave je komisarka vse pozvala k obljubi, da od danes naprej nobena DČ ne bo več podpirala povprečja, temveč se bo vsaka zavezala k odličnosti na področju izobraževanja in usposabljanja.

3. Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa »Erasmus za vse«: Program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport (prva obravnava); medinstitucionalna zadeva: 2011/0371(COD)

Predsedujoči je ministre na kratko obvestil o stanju pogajanj za sprejem uredbe programa za področje izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa v novi finančni perspektivi. Komisija je predlog programa Erasmus za vse predstavila novembra 2011, Svet za izobraževanje je delni splošni pristop o predlogu sprejel na zasedanju maja 2012, EP pa je decembra 2012 sprejel 273 amandmajev na osnovni predlog predloga Komisije.

Na podlagi vseh treh mnenj se bodo 19. 2. 2013 pričela pogajanja med Svetom, Komisijo in EP.  Največ nesoglasij med Svetom in EP je na področju imena programa (Yes Europe ali Erasmus za vse), uporabe sedanjih sektorskih programov (Leonardo, Comenius, Grundtvig, Mladi v akciji), opredelitev indikatorjev že v sami uredbi, splošni in posebni cilji po posameznih sektorjih in (ne)uravnoteženost podrobnosti znotraj delov programa ter uvedba delegiranih aktiv pri izvajanju programa. Garancijsko shemo, o kateri se Svet še ni opredelil, EP podpira, prav tako EP predlaga drugačen pristop pri delitvi sredstev znotraj programa kot Komisija in Svet (slednji svojega stališča o tem še ni sprejel).

PRED upa, da bodo pogajanja zaključena do poletja in se bo program brez zamud lahko pričel izvajati s 1. 1. 2014. Na zasedanju Evropskega Sveta 7. in 8. 2. je bil sprejet proračun VFO, v okviru katerega je podpostavka »konkurenčnost« (v okviru katere je tudi program Erasmus za vse) dobila 37 % več sredstev glede na finančni okvir 2007–2013. Poleg tega se je Evropski svet zavezal tudi k povečanju sredstev prav za program Erasmus za vse, a bo končni proračun za program znan šele po zaključku finančnih pogajanj z EP.

Komisarka je poudarila, da predlog programa še posebej spodbuja mobilnost in nudi podporo mladim in mladinskim programom. Pozdravila je sklep Evropskega sveta, da kljub varčevalnim ukrepom prav temu področju vendarle nameni povečanje sredstev v prihodnjem VFO. Strinjala se je, da je v tem trenutku in do konca sprejema programa veliko še v rokah EP, a je izrazila prepričanje, da bodo pogajanja zaključena pravočasno in v dobro ciljnih skupin in aktivnosti, ki jih predlog programa naslavlja. 

Komisarka je ob zaključku rednega dela zasedanja ministrov za izobraževanje povedala še, da bo nanje v kratkem naslovila pismo z informacijo o nadaljevanju evropskega projekt vzpostavitve U-Multiranking. Gre za dopolnitev razvrščanja univerz, kjer se ne upošteva samo njihova raziskovalna usmerjenost, temveč tudi kakovost in uporabnost študija, raznolikost vsebin in zaposljivost diplomantov. V pismu bo ministrom pojasnila delovanje novega sistema in jih povabila, da spodbudijo svoje univerze k sodelovanju v pilotnem projektu. 

4. Razprava ministrov in predstavnikov socialnih partnerjev ob neformalnem kosilu

Po zasedanju Sveta ministrov, zadolženih za izobraževanje je predsedujoči vse ministre povabil na kosilo, kjer so imeli priložnost na neformalni način nadaljevati razpravo iz rednega dela zasedanja.

Na kosilu so se jim pridružili še predstavniki socialnih partnerjev (BUSINESS EUROPE, UEAPME, ETUC IN CEEP), ki so uvodoma imeli kratke posege na temo sodelovanja socialnih partnerjev pri zagotavljanju ustreznih znanj in veščin za delovna mesta. Ministri in socialni partnerji so nato razpravljali predvsem o medsebojnem sodelovanju in o praktičnem usposabljanju tekom izobraževanja.

Bruselj, februar 2013

 

Maja Mihelič Debeljak
Svetovalka za izobraževanje, mladino in šport
Stalno predstavništvo RS pri EU

(Skupno 16 obiskov, 1 današnjih obiskov)