Na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je z dne 2. 1. 2014 obljavljena novica o tem, da je Vlada RS razglasila 14. november za dan slovenskega znakovnega jezika. Vlada je sklep o razglasitvi poslala v objavo Uradnem listu Republike Slovenije.

14. november je dan, ko je bil leta 2002 objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

Slovenski znakovni jezik je materin jezik gluhih oseb. V Sloveniji slovenski znakovni jezik, kot jezik sporazumevanja in prvi jezik uporablja okoli 1.500 gluhih oseb. Z njim se ohranjajo jezikovne različnosti posameznih področji v Sloveniji in kultura gluhih. Po Zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika je znakovni jezik sporazumevanja gluhih oseb oziroma naravno sredstvo za sporazumevanje gluhih oseb. Je vizualno-znakovni jezikovni sistem z določeno postavitvijo, lego, usmerjenostjo in gibom rok in prstov ter mimiko obraza.

 

Po sprejetju zakona o slovenskem znakovnem jeziku leta 2002 se znakovni jezik uveljavlja na vseh področjih zasebnega in javnega življenja. Gluha oseba imam pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalcih javnih pooblastil oziroma izvajali javnih služb. Prav tako ima gluha oseba pravico uporabljati znakovni jezik tudi v vseh drugih življenjskih situacijah, v katerih ji gluhota pomeni oviro pri zadovoljevanju njenih potreb.

 

To kar so v slovenskem jeziku besede, so za znakovni jezik kretnje. Namesto glasu in izgovorjenih besed uporablja znakovni jezik roke, telo, obraz, usta in glavo za izražanje najrazličnejših vsebin. Namesto sluha, s katerim sprejemamo besede, gluhi uporabljajo vid, s katerim sprejemajo kretnje.

 

Slovenski znakovni jeziki je kompleksen, strukturiran, živ jezik. Ima močno kulturno osnovo in pripada velikemu številu znakovnih jezikov, ki so razširjene med skupnostmi gluhih po vsem svetu. Vsaka država ima svoj specifični znakovni jezik, ki ga poimenujemo po državah iz katere izhaja. Vsi znakovni jeziki so svojevrstni in se razlikujejo od državnih govornih jezikov po svojih pravilih in zakonitostih. Podobnost pa je v tem, da sta govorni in znakovni jezik živa jezika in tako kot se  govorni jezik spreminja in se pojavljajo nove besede, se tudi v znakovnem jeziku porajajo nove ali dopolnjene kretnje, ki nadomeščajo stare. Prav tako kot ima lahko ena beseda več pomenov, lahko tudi z eno kretnjo izrazimo več pomenov ali obratno.

 

V različnih državah po svetu gluhi dan znakovnega jezika praznujejo različno na podlagi pomembne prelomnice, ki se je v določeni državi zgodila v povezavi z znakovnim jezikom. Za gluhe uporabnike  zakovnega jezika je bila prelomnica sprejetje Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki daje gluhim pravico uporabe materinega jezika.

(Skupno 31 obiskov, 1 današnjih obiskov)