Mednarodni dan maternega jezika praznujemo vsako leto 21. februarja. Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) ga je razglasila za mednarodni dan leta 1999 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik – bengalščino. Osredotoča se na spodbujanje jezikovne in kulturne raznolikosti in spoštovanje maternega jezika kot vrednote človeške dediščine. Cilj tega dneva je ozaveščanje o pomenu maternega jezika in spodbujanje ljudi po svetu k vrednotenju in negovanju maternega jezika ter k učenju in spoštovanju jezikov drugih kultur. Letošnja tema je bila večjezično izobraževanje – potreba po spremembi izobraževanja.
Materni jezik je tisti, ki se ga je človek najprej naučil in se najpogosteje uporablja v vsakdanjem sporazumevanju. Z njim najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in na splošno komuniciramo. To je jezik, ki se običajno govori v državi, kjer se je oseba rodila, lahko pa je tudi drug jezik, ki se ga naučimo v zgodnjem otroštvu, če je oseba odraščala v večjezičnem okolju.
Okoli 2 milijona 400 tisoč Slovencev doma in po svetu govori slovenščino kot prvi, materin jezik.
Naši predhodniki so živeli za sanje, da bi slovenščina postala enakovredna jezikom številčno večjih narodov – mi te sanje živimo. Tako danes slovenščina ni le uradni jezik Republike Slovenije, temveč tudi eden izmed 24 uradnih jezikov Evropske unije ter uradno priznani jezik slovenske narodne skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.
Vir in več informacij: ACS, 21. 2. 2023 in MZZ, 21. 2. 2023
