Sporočilo Irine Bokove, generalne direktorice UNESCO, ob Mednarodnem dnevu miru

Vsako leto 21. septembra svet obeležuje Mednarodni dan miru. Ustanovljen je bil kot vsakoletni dan nenasilja in premirja s strani Generalne skupščine Združenih narodov z resolucijo 36/67, ki zagotavlja priložnost posameznikom, organizacijam in narodom, da se zavežejo, da se vključujejo v ukrepe za izgradnjo kulture miru.
Ta dan je posebej pomemben za Organizacijo, ki je zadolžena za izgradnjo obrambe miru v mislih  moških in žensk. Letos ta dan sovpada z zaključkom Mednarodnega desetletja kulture miru in nenasilja za otroke sveta (2001-2010), z Mednarodnim letom zbliževanju kultur (2010) in Mednarodnim letom mladih, dialoga in medsebojnega razumevanja (2010), ki se medsebojno dopolnjujejo in krepijo.
Mir in varnost sta tesno povezana z zagotovitvijo temeljnih svoboščin. Družba ne more biti varna, ko več kot milijarda ljudi živi v skrajni revščini, ko ljudje nimajo dostopa do izobraževanja, zdravstvenih storitev in prehrane in ko ženske ne uživajo enakih pravic. To je razlog, zakaj so Razvojni cilji tisočletja osnovni minimum za zagotavljanje človeškega dostojanstva in ukrep, da bi bile naše družbe bolj mirne.
Toda tudi narava miru se spreminja v svetu, zaznamovanem s hitro integracijo. Pojavile so se nove napetosti, ki vse prepogosto izražajo na predsodkih in zlomih med različnimi kulturami in prepričanji. Medtem ko kulture ali religije same po sebi niso vzrok za vojne ali spore, so jih pogosto uporabljali kot izgovor za spodbujanje spopadov. Nevednost je vedno vir nestrpnosti, sovraštva in – končno – konflikta in vojne. V mnogih primerih pride do navzkrižja interesov, ko dialog pojenja ali celo preneha, prav tako kot je velikokrat mogoče omiliti ali preprečiti nasilje z dialogom.
Negovanje kulture miru poziva k prizadevanju na vseh ravneh, da bi spodbujali medkulturno in medversko razumevanje. To je glavni namen Visokega odbora za mir in dialog med kulturami, ki je bil ustanovljen v letošnjem letu pod mojim vodstvom. Z zbiranjem intelektualcev, umetnikov, verskih in političnih osebnosti ima namen spodbuditi razpravo o tem, kako spodbujati razumevanje in premisliti o miru. Mednarodno leto zbliževanja kultur je ustvarilo široko paleto ustvarjalnih projektov, ki dokazujejo moč kulturne raznolikosti in dialoga kot sile za mir.
Kultura miru mora temeljiti na skupnih vrednotah. Ni boljšega kraja za spodbujanje medsebojnega dialoga, spoštovanja in razumevanja kot preko vključujočega izobraževalnega sistema. Moje trdno prepričanje je, da je izobraževanje ključnega pomena za spodbujanje mirne, nenasilne in pravične družbe. Miru in razvoja ni mogoče doseči brez naložb v enakost med spoloma. Usposabljanje deklet in žensk je ključnega pomena za oblikovanje bolj pravične in trajnostne družbe. Prav tako moramo zagotoviti, da je mladina v celoti vključena kot spoštovani partnerji v procesih vzpostavljanja miru in prizadevanj za trajnostni razvoj.
Kultura miru je kultura grajenja miru, preprečevanja in reševanja konfliktov, izobraževanje za nenasilje, strpnost, medsebojno spoštovanje in dialog. Tesno je povezana z novim humanizmom, ki ga zagovarja UNESCO, ki postavlja ljudi v jedro vseh razvojnih procesov.

Vir UNESCO

 

(Skupno 23 obiskov, 1 današnjih obiskov)