Na spletišču  ministrstva za delo je z dne 20. 11. 2014 objavljeno sporočilo za javnost o 25. letnici Konvencije o otrokovih pravicah.

Konvencijo o otrokovih pravicah je 20. novembra 1989 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. Konvencija je prvi pravno zavezujoč mednarodni dokument, ki na enem mestu vključuje celotni razpon človekovih pravic, vključno s civilnimi, kulturnimi, ekonomskimi, političnimi in socialnimi pravicami. Konvencija o otrokovih pravicah je skoraj univerzalno priznana, saj jo je do danes ratificiralo 194 držav. Za Slovenijo je Konvencija stopila v veljavo s 17. julijem 1992.

Dokument vsebuje pravice, ki bi jih morali uživati vsi otroci, in postavlja osnovne standarde za otrokov razvoj v različnih starostnih obdobjih ter na različnih področjih njegovega življenja.

Opredeljuje osnovne človekove pravice, ki jih imajo otroci po vsem svetu: pravico do preživetja, do razvoja vseh potencialov, do zaščite pred kakršnim koli izkoriščanjem in do sodelovanja ter udeležbe. Vsaka pravica, opredeljena v konvenciji, je del človekovega dostojanstva in skladnega razvoja vsakega otroka. Konvencija ščiti otrokove pravice s tem, da postavlja osnovne standarde zdravstvene oskrbe, izobraževanja ter pravnih, civilnih in socialnih storitev.

Glavna načela so:

  • Nediskriminacija – nihče ne sme biti diskriminiran zaradi rase, barve kože, spola, jezika, veroizpovedi, zaradi narodnega, družbenega ali etničnega porekla, zaradi političnega ali drugega prepričanja, zaradi premoženja ali statusa ob rojstvu ali zaradi invalidnosti.
  • Otrokove koristi – pri politikah in praksah, povezanih z otroki, mora biti vedno glavno vodilo otrokova korist.
  • Preživetje, razvoj in zaščita – država mora otroka ščititi in mu zagotoviti popoln razvoj – fizični, duševni, moralni in družbeni.
  • Participacija – otroci imajo pravico izraziti mnenje pri odločitvah, ki jih zadevajo, njihova mnenja pa morajo biti upoštevana.

Države, ki so podpisale konvencijo, so se zavezale, da bodo ščitile in zagotavljale otrokove pravice, razvijale in izvajale politike v luči največjega interesa otrok ter dopolnile svojo zakonodajo tako, da bodo v celoti uresničevale člene konvencije.

Slovenija je s tem namenom ratificirala več konvencij, na primer Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic, Haaško konvencijo o varstvu in sodelovanju otrok pri mednarodnih posvojitvah, Haaško konvencijo o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok, Haaško konvencijo o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok.

Konvencija določa, da ima otrok, ki je začasno ali za stalno prikrajšan za svoje družinsko okolje ali katerega koristi ne dopuščajo, da bi še naprej ostal v tem okolju, pravico do posebnega varstva in pomoči, ki mu jo zagotavlja država. Države podpisnice v skladu s svojo notranjo zakonodajo takemu otroku zagotavljajo nadomestno skrb. Slovenija v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ureja področje rejništva in namestitve otroka v zavod. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ureja tudi institut posvojitve, pri čemer je skladno s konvencijo otrokova korist glavno vodilo. Na podlagi določil Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in Zakona o pravdnem postopku ima otrok pravico, da izrazi svoje mnenje v sodnih postopkih. Pilotski projekt »Zagovornik-glas otroka« pod okriljem Varuha človekovih pravic ima za varovanje otrokove pravice, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih, ki ga zadevajo, posebno vrednost.

V Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, ki določa pojem nasilja v družini, določa vlogo organov in organizacij ter določa ukrepe za varstvo žrtev, je posebno varstvo in skrb namenjeno otrokom. Po Konvencije namreč potrebno varovati otroka pred nasiljem, poškodbami, zlorabami ali zanemarjanjem. V okviru javnih razpisov za sofinanciranje programov v podporo družini, ministrstvo že vrsto let sofinancira družinske centre – centre za družino. Centri za družino delujejo preventivno in izvajajo različne aktivnosti z namenom varovanja koristi otrok in vseh oblik družin.

Ministrstvo bo v prihodnjem letu prenovilo tudi družinsko zakonodajo z namenom urediti celotno družinsko pravo in v interesu koristi otroka okrepiti vpliv države na odnose znotraj družine. Osnovni cilj urejanja tega področja bo izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih, bodisi pred postopkom pri sodišču, med samim postopkom in tudi po končanem postopku. Za izboljšanje položaja otroka v aktivnostih in postopkih, ki tečejo v zvezi z njim in ga neposredno zadevajo, je predvidena tudi uvedba instituta Zagovornika otroka, ki bo poskrbel za to, da se bo v teh postopkih in aktivnostih slišal tudi njegov glas.

(Skupno 38 obiskov, 1 današnjih obiskov)