21. septembra obeležujemo evropski akcijski dan boja proti sovražnemu govoru naperjenem proti muslimanom, ki poteka v okviru mladinskega gibanja Sveta Evrope ”Ne sovražnemu govoru” (No hate speech movement), katerega nacionalni koordinator je Mladinski svet Slovenije.

Muslimani so druga, sovražnemu govoru na internetu, najbolj izpostavljena skupina v Evropi. Argumenti proti muslimanom niso več omejeni na obrobje družbe in jih danes podpirajo tudi nekateri vodilni politiki, kar vodi do povečanja ksenofobije v populističnem diskurzu. Ta trend lahko vodi do splošnejšega razdora človeških vrednot, kot so nediskriminacija, toleranca, svoboda veroizpovedi, solidarnost in enakopravnost.

Ob tem akcijskem dnevu gibanje poziva k solidarnosti do ljudi (prijateljev, sosedov, kolegov, sodržavljanov itd.), na katere se tovrstni sovražni govor nanaša. Z osredotočanjem na posameznike, namesto na fobijo do islama in posledične negativne konotacije, gibanje želi izničiti razlikovanje med nami in njimi, ki se je razvilo v javnem diskurzu mnogih držav. Ksenofobični populistični diskurz prikazuje neobstoječo povezavo med begunci, muslimansko vero in nedavnimi terorističnimi napadi v Evropi. Ta poenostavljena, ksenofobična miselnost ne predstavlja realnosti, v kateri begunci mnogih različnih ver iščejo zaščito pred vojno in konflikti, ter zanemarja dejstvo, da skoraj vsi evropski muslimani živijo v miru v svojih skupnostih že desetletja, včasih celo stoletja, nedavne teroristične napade pa so zagrešili državljani prizadetih držav. Vprašanje je kompleksno in ga ne moremo poenostaviti v preproste kategorije dobro in slabo ter mi in oni. Pomembno je, da vzpostavimo konstruktiven dialog na ravni Evrope ter zaustavimo širjenje sovražnega govora in uničevanje naših skupnosti.

Faila Pašić Bišić, častna ambasadorka medkulturnega dialoga MAMD, je ob akcijskem dnevu ukrepanja proti sovražnemu govoru naperjenega proti muslimanom poudarila, da pozicija moči dovoljuje nestrpnost do vsega manjšinskega. »Najmanjša nevključenost pripadnikov drugih etničnih skupin v večinsko družbo, politična nezastopanost in kulturne razlike so dobile politični pomen. Med večinskimi Evropejci se je tako razširila odločitev, da so muslimani nezaželeni, razloge za to pa so poiskali v domnevnih kulturnih predispozicijah. S pozivi k strpnosti ne moremo in ne smemo celotne odgovornosti premostiti na prebivalstvo oz. posameznike. Oblasti morajo biti v eni sapi sposobne oblikovati in uveljaviti modele za strpno sobivanje. Strpnost nikoli ne more nadomestiti politike enakopravnosti. Muslimanom dovoljujemo integracijo v družbo skozi folkloro in kulinariko in v tem cirkusu maksimalno uživamo. In pot do sovražnega govora je lahko zelo kratka in ne zahteva veliko truda. Poniževanje, blatenje, žaljenje pod krinko svobodnega izražanja lastnega mnenja vsako družbo obsodi na propad. Muslimani smo del skupnega evropskega prostora, civilizacije, ki je močno vplivala na razvoj zahodne civilizacije in kot taki si ne želimo biti obravnavani kot večni drugi. Nenazadnje govorimo isti jezik in imamo isti potni list. Vedno znova povezovati muslimane s terorizmom, s konstruktom nasilja in netolerantnosti je skrajno krivično,« je še povedala Pašić Bišićeva iz Hiše sreče (Društvo UP).

Vir: Mladinski svet Slovenije, 20. 9. 2017

(Skupno 11 obiskov, 1 današnjih obiskov)