Pomembno je, da se zavedamo, da je digitalno okolje na spletu vedno bolj in bolj prilagojena različica resničnosti, pripravljena posebej prav za vsakega uporabnika. Pri vsem, kar počnemo in objavljamo na spletu, za seboj puščamo digitalne sledi, ki jih spletne strani s pomočjo algoritmov ter strojnega učenja obdelajo in vključijo v profil, ki ga gradijo o vsakem uporabniku posebej.

Pri vseh koristih, ki jih prinese bolj prilagojena uporabniška izkušnja, najdemo tudi mnoge pasti. Cilj algoritmov namreč je, da nam ponudijo vsebine, ki nas tako zanimajo, da bomo nanje zagotovo kliknili in si jih ogledali. Pogosto so to šokantne in provokativne novice, ki imajo zelo malo ali pa celo nič skupnega z resnico – a ker od nas dobijo odziv, jih algoritmi promovirajo naprej, s tem pa širijo dezinformacije. Prav tako se zaradi algoritmov lahko znajdemo v informacijskem mehurčku, kjer na spletu vedno najdemo le tiste vsebine in vire, s katerimi se že strinjamo, saj zanje algoritem ve, da nas bodo zanimale.

Da se tem tegobam izognemo, je treba razumeti, kako se podatki na spletu uporabljajo za urejanje in ustvarjanje vsebin ter vplivanje na posameznikovo vedenje. Temu razumevanju pravimo tudi algoritemska pismenost, ki je del medijske pismenosti in torej omogoča, da kritično razmišljamo o informacijah, s katerimi se srečujemo.

Vir in več informacij: Safe.si, 28. 12. 2022, in MiPi, 18. 11. 2022

(Skupno 33 obiskov, 1 današnjih obiskov)