Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v kontekstu predstavitve rezultatov raziskave Mladina 2010 in trditev Študentske organizacije Slovenije, da bo malo delo mlade diplomante spravilo na raven študentov in da bo redna zaposlitev še bolj oddaljena, saj bo malo delo za delodajalce bolj ugodno, odgovarja:

  • Razmere na trgu dela so negotove za vse, ne samo za mlade, ob tem pa podatki kažejo, da je položaj mladih na trgu dela v Sloveniji bistveno ugodnejši kot v večini držav EU.
  • Delež mladih brezposelnih v strukturi brezposelnih se znižuje, kar pomeni, da se zaposlujejo hitreje kot druge skupine brezposelnih: januar 2010 – 12,9 % brezposelnih, december 2010 – 10,28 % brezposelnih.
  • Število brezposelnih mladih v skupini od 18 do 25 let se je v letu 2010 zmanjšalo, in sicer z 12.045 v januarju na 11.308 v decembru.
  • Stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji je zadnjih nekaj let za tretjino nižja, kot je povprečje EU.
  • Povprečna čakalna doba na zaposlitev je bila v skupini mladih od 25 do 30 let enaka na začetku in na koncu leta 2010, pri drugih skupinah brezposelnih se je (žal) povečala.
  • V evidenci brezposelnih je bilo ob koncu leta 2010 le 518 mladih v skupini od 18 do 25 let, ki so imeli dokončano VI. stopnjo izobrazbe ali več, kar je 5 % te starostne skupine.
  • Ob koncu leta 2010 je bilo med 16.282 brezposelnimi v starostni skupini od 25 do 30 let 3.585 takšnih, ki imajo dokončano VI. stopnjo izobrazbe ali več.

Ti podatki kažejo, da je čas študija v Slovenji odločno predolg in da se mladi predvsem zaradi pomanjkanja karierne orientacije v šolskem sistemu in posledično pomanjkanja informacij odločajo za študij, ki jim po dokončanju ne omogoča zaposlitve. Zaradi pomanjkljivih vpisnih evidenc pa veliko mladih podaljšuje študij, kar jim omogoča, da lahko opravljajo študentsko delo, ki jim ne prinaša ustreznih delovnih izkušenj in delovne dobe, zaradi česar je njihov vstop na trg dela bistveno težji, kot bi bil sicer. Analize kažejo tudi, da veliko mladih ob izgubi statusa za delodajalce ni več zanimiva.

Zakon o malem delu je zaradi svojih restriktivnih omejitev priložnost za mlade na trgu dela in jim bo omogočil lažji vstop v svet dela. Iz analiz študentskega dela izhaja, da delodajalci koristijo neomejen obseg študentskega dela, kar po uveljavitvi malega dela ne bo mogoče. To bo ob enakem povpraševanju po delu pomenilo bistveno več rednih zaposlitev za določen ali nedoločen čas (ocenjujemo, da v prvem letu po uveljavitvi zakona vsaj 10 tisoč). Seveda bo del teh zaposlitev tudi za mlade diplomante, dolgoročno pa bo ob pričakovani gospodarski rasti in ob spodbudah za zaposlovanje, ki jih izvajamo v okviru aktivne politike zaposlovanja, veliko mladih hitreje našlo redno zaposlitev.

Trditev, da malo delo pomeni manj rednih zaposlitev, je torej popolnoma napačna.

Vir: MDDSZ, 18. 1. 2011

(Skupno 12 obiskov, 1 današnjih obiskov)