Med šestnajstletniki v EU jih digitalno dobro opremljene šole, torej takšne, ki nudijo sodobno opremo ter hiter internet, obiskuje polovica, medtem ko 20 odstotkov dijakov v EU nikoli ali skoraj nikoli pri pouku ne uporablja računalnika.

Med 50 in 80 odstotkov učencev v državah EU nikoli ne uporablja digitalnih učbenikov, računalniških programov za vaje, simulacij ali didaktičnih iger, večina osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev pa nima zaupanja v svoje digitalne sposobnosti.

V šoli je možnost dostopa učencev do interneta najbolj razširjena v Latviji, Litvi in na Češkem, kjer presega 90 odstotkov, kar je dvakrat več kot v Grčiji in na Hrvaškem.

Tudi visokošolsko izobraževanje se sooča z digitalnimi izzivi, opozarjajo v Bruslju in menijo, da bi morale univerze prilagoditi tradicionalne metode poučevanja ter ponuditi različne možnosti individualnega in spletnega učenja.

Kot poudarjajo v Bruslju, bo treba do leta 2020 digitalne spretnosti uporabljati pri delu na 90 odstotkih delovnih mest.

Danes predstavljena pobuda se osredotoča na ustvarjanje priložnosti za inovacije za organizacije, učitelje in učence, razširjanje uporabe prosto dostopnih učnih virov in izboljšanje infrastrukture informacijsko-komunikacijskih tehnologij in povezljivosti v šolah.

Akcijski načrt bo financiran s podporo novega programa EU za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport Erasmus+ in novega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 ter strukturnih skladov EU.

Komisija je danes vzpostavila tudi spletno mesto “Open Education Europa”, na katerem bodo učenci, učitelji in izobraževalne ustanove lahko izmenjevali prosto dostopne učne vire.

Vir: Evropska komisija, 25. 9. 2013

Več tudi na: Opening up education

(Skupno 3 obiskov, 1 današnjih obiskov)