Ženske v Slovenji so v povprečju  bolj izobražene kot moški, pa kljub temu prejemajo v povprečju nižje plače od moških, na najvišjih položajih v gospodarstvu in najvplivnejših funkcijah v znanstvenih in akademskih ustanovah pa so  zastopane v manjših deležih kot moški.

Mednarodni dan žensk praznujemo že skoraj sto let. Zamisel o mednarodnem dnevu žena je nastala v času hitre industrializacije, ko so si ženske začele prizadevati za boljše delovne razmere in ko so sprožile plaz ženskega družbenega gibanja za enakopravnost žensk z moškimi. Čeprav je mednarodni dan žensk danes praznovanje ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk in čeprav se na prvi pogled zdi, da so vse bitke žensk dobljene, pa študije o spolih kažejo, da ni tako.

Rodi se manj deklic kot dečkov, a je žensk nekoliko več kot moških. Čeprav se v Sloveniji rodi na leto manj deklic kot dečkov, podatki kažejo, da je sredi leta 2011 v Sloveniji živelo več žensk kot moških. Vse prebivalstvo (2.052.496) je sestavljalo 1.037.066 žensk in 1.015.430 moških. Žensk je v skupnem številu prebivalstva nekoliko več kot moških zato, ker je življenjska doba žensk (zaradi genetskih in socioloških značilnosti ter medicinskih dosežkov) v povprečju daljša (leta 2010 so v povprečju živele 8,6 leta dlje kot moški).

Stopnja brezposelnosti za ženske nekoliko višja kot za moške. Ženske so v primerjavi z moškimi na trgu dela pogosto v slabšem položaju; tudi stopnja registrirane brezposelnosti je za ženske običajno višja kot za moške, vendar se ta razlika v zadnjih letih zmanjšuje. Decembra 2011 je bilo v Sloveniji 817.311 delovno aktivnih prebivalcev, od tega 44,7 % žensk; sočasno je bilo registriranih 112.754 brezposelnih oseb, od tega 47,2 % žensk. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila tako za ženske 12,7-odstotna, za moške pa 11,6 % (skupaj pa 12,1-odstotna).

Pod pragom tveganja revščine živi več žensk. Podatki za leto 2010 kažejo, da je v Sloveniji takrat živelo pod pragom tveganja revščine 12,7 % ali približno 254.000 oseb. Kot vsa zadnja leta je bila stopnja tveganja revščine za ženske višja (14,1 %) kot za moške (11,3 %). Podatki o stopnjah tveganja revščine različnih socialno-ekonomskih kategorij oseb kažejo, da so bila v zelo slabem položaju gospodinjstva, v katerih ni bil noben član delovno aktiven, med ženskami pa so še posebej izstopale tiste, ki so bile, brezposelne (43,7 %), starejše od 64 let (27,1 %) in najemnice stanovanj (29,0 %).

Ženske imajo v povprečju višjo izobrazbo kot moški. V zadnjih desetletjih se trajanje izobraževanja vse bolj podaljšuje, ženske pa vse bolj prevladujejo v terciarnem izobraževanju. Od leta 2002, ko je število žensk z visokošolsko izobrazbo prvič nekoliko preseglo število moških z enako izobrazbo, se je ta trend samo nadaljeval. 1. januarja 2011 je bilo med vsemi prebivalci Slovenije, starimi 15 ali več let, 17,5 % prebivalcev z visokošolsko izobrazbo; od tega je bilo 57 % žensk; 48 % teh žensk je imelo visokošolsko izobrazbo 1. stopnje ipd., 47 % visokošolsko izobrazbo 2. stopnje ipd. in 6 % visokošolsko izobrazbo 3. stopnje ipd.

Ženske še vedno niso dovolj zastopane na najvišjih položajih. Čeprav imajo ženske povprečno višjo izobrazbo kot moški, še vedno niso v zadostni meri zastopane na najvišjih položajih. Podatki zadnjih let kažejo, da število žensk na najvišjih mestih v gospodarskih družbah ostaja nizko in da je napredek z leti zelo počasen. Med 44.256 osebami, ki so konec leta 2010 opravljale poklic iz poklicne skupine »direktorice/direktorji, menedžerke/menedžerji družb« oz. »menedžerke/menedžerji manjših družb«, je bilo 31,6 % oz. 14.006 direktoric oz. menedžerk, od tega je bilo 82,6 % direktoric oz. menedžerk družb in 17,4 % menedžerk manjših družb.

Ženske zasedajo manj najvplivnejših funkcij v znanstvenih in akademskih ustanovah kot moški. Čeprav prizadevanja za enakopravno sodelovanje žensk v znanosti potekajo že vrsto let in je pravni okvir za enakopravno vlogo žensk v znanosti postavljen, pa nesorazmerja med spoloma v znanosti v praksi ostajajo. Ta nesorazmerja kažejo predvsem podatki o deležu žensk na najvplivnejših funkcijah v znanstvenih in akademskih ustanovah. Univerzo v Ljubljani je v vseh letih obstoja vodila samo ena ženska; trenutno vse slovenske univerze vodijo moški. V letu 2010 je bilo med vsemi dekanjami/dekani manj kot 10 % dekanj. Med 100 rednimi in izrednimi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki so za člane izvoljeni zaradi posebnih dosežkov na področju znanosti in umetnosti, je trenutno le 5 žensk.

Tudi med visokošolskimi učitelji manj žensk. V študijskem letu 2010/2011 je bilo v Sloveniji med vsemi visokošolskimi učitelji (5361), ki so poučevali na visokošolski študijski stopnji, le 36 % visokošolskih učiteljic. Delež visokošolskih učiteljic se z vsako višjo stopnico na akademski poklicni poti zmanjšuje. Med vsemi visokošolskimi učitelji je bilo v omenjenem študijskem letu 41 % docentk (skupaj 1674 docentk in docentov), 31 % izrednih profesoric (skupaj 1147 izr. profesoric in izr. profesorjev) in 20 % rednih profesoric (skupaj 1453 red. profesoric in red. profesorjev).

Delež žensk, zaposlenih v raziskovalno-razvojni dejavnosti, je šibek. V letu 2010 je bilo med skoraj 18.000 zaposlenimi v raziskovalno-razvojni dejavnosti (RRD) 62 % raziskovalcev in raziskovalk. Med vsemi zaposlenimi v RRD je bilo 38 % žensk, med vsemi raziskovalci pa jih je bilo 36 % raziskovalk. Delež žensk med vsemi zaposlenimi v RRD in delež raziskovalk med vsemi raziskovalci ostajata zadnja leta približno enaka.

Ženske prejemajo za svoje delo v povprečju nižje plače kot moški. Čeprav imajo ženske v povprečju višjo izobrazbo kot moški, prejemajo za svoje delo v povprečju nižje plače kot moški: povprečna mesečna bruto plača žensk je v letu 2010 znašala 96,5 % povprečne mesečne bruto plače moških, od njihove je bila v povprečju nižja za 55 EUR.

Delež žensk v politiki je majhen. Kljub formalnopravni enakosti spolov je delež žensk v politiki majhen. Po nekaterih podatkih naj bi bila v Sloveniji razlika med spoloma največja prav v stopnji politične zastopanosti. Na zadnjih (predčasnih) volitvah v Državni zbor RS se je sicer zastopanost žensk bistveno izboljšala, saj ženske sestavljajo v državnem zboru prvič v zgodovini samostojne države skoraj tretjino; od 90 poslancev in poslank, je 29 poslank. V 10. vladi samostojne Slovenije je v ministrski ekipi ena ministrica.

Vir: SURS, 6. 3. 2012

(Skupno 9 obiskov, 1 današnjih obiskov)