Slovenska beseda je naša neizmerna dragocenost, ki jo moramo skrbno negovati, saj predstavlja enega najpomembnejših temeljev naše narodne identitete. Slovenska beseda nas povezuje z našimi predniki stoletja v preteklost in z našimi rojaki, ki danes živijo na različnih koncih sveta. V njej izražamo naša najgloblja občutja ter misli, v njej so ustvarjali naši največji pesniki in pisatelji.

Primož Trubar je že pred pol tisočletja vedel, da se “slovenskega jezika ni treba sramovati, ker je lep in gibčen in se ne skriva v kakem kotu”. Nič nenavadnega torej, da je zato za vse svoje lube Slovence postavil temelje slovenskega knjižnega jezika, da bi lahko v svojem maternem jeziku pisali in ustvarjali. V slovenskem jeziku so bile zapisane prve zahteve za zedinjeno Slovenijo in v slovenskem jeziku je bila razglašena samostojna Slovenija.

Praznik slovenske besede je zato praznik hvaležnosti in ponosa do naših prednikov, ki so kljub vsem viharjem zgodovine ohranili slovenski jezik. Ni namreč tako samoumevno, da danes lahko mislimo in pišemo v slovenščini. Številni jeziki so utonili v pozabo, čeprav so jih morda govorili mnogi. Če naši predniki ne bi ljubili slovenske besede, bili zanjo pripravljeni dati tudi življenja, bi danes ne razumeli Brižinskih spomenikov, ne Trubarjevega Ta pervega dejla tiga noviga testamenta, ne Prešernovega Sonetnega venca. Zato je praznik slovenske besede tudi praznik, ki vse nas spodbuja k večji odgovornosti in skrbi za naš jezik, ki nam jo je že pred petimi stoletji zaupal Trubar.

Vir: MK, 30. 10. 2015

(Skupno 22 obiskov, 1 današnjih obiskov)