Dogovor o dodatnih ukrepih na področju plač v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ za letos in prihodnje leto je pripravljen za parafiranje. Letos naj bi z ukrepi privarčevali 108,6 milijona, prihodnje leto pa 182,6 milijona evrov. Največ prihranka prinaša nova plačna lestvica in nižja vplačila za dodatno pokojninsko zavarovanje.

Nova plačna lestvica bi veljala od 1. junija letos do 31. decembra 2014. Vsem javnim uslužbencem bi se plače znižale najmanj za pol odstotka, nato pa se z zmanjšanjem razpona med plačnimi razredi znižanje plač povečuje progresivno. Tisti v višjih plačnih razredih bi tako znižanje občutili bistveno bolj od tistih z nižjimi plačami. Z znižanjem osnovnih plač, ki bi bilo od pol do največ 4,86 odstotka, bi letos prihranili 25,3 milijona evrov, prihodnje leto pa 50,6 milijona evrov.

Potem ko je vladna stran sprva predlagala zamrznitev vplačevanja za dodatno pokojninsko zavarovanje, naj bi zdaj vplačevala manj. V letošnjem letu bi tako javnim uslužbencem vplačevali 20 odstotkov premije, v prvi polovici prihodnjega leta 25 odstotkov, nato pa do konca prihodnjega leta 30 odstotkov. S tem bi letos privarčevali 26,82 milijona evrov, prihodnje leto pa 48,64 milijona evrov. Ta ukrep bi veljal do konca leta 2014.

V skladu s sodnimi odločbami bo Vlada RS razliko do polnega lanskega regresa za letni dopust vsem javnim uslužbencem izplačala pri majski plači, in sicer skupaj z zamudnimi obrestmi. Regresa za letos v skladu z Zakonom za uravnoteženje javnih finance ne bo, za leto 2014 pa bi pripadel zaposlenemu glede na plačni razred. Do vključno 15. plačnega razreda bi znašal 692 evrov, od 16. do vključno 30. plačnega razreda bi bil 484,4 evra, od 31. do vključno 40. plačnega razreda pa 346 evrov. Zaposleni, ki so uvrščeni od 41. do vključno 50. plačnega razreda, bi dobili 100 evrov, tistim od 51. plačnega razreda dalje pa regres ne bi pripadal.

Izplačilo zaostalih napredovanj bi prestavili s 1. junija letos na 1. april prihodnje leto. S tem bi letos privarčevali 50 milijonov evrov, prihodnje leto pa 33,3 milijona. V letu 2014 sicer napredovanj v plačne razrede in nazive ne bi bilo, prav tako se ne bi izplačevala redna delovna uspešnost. Znižanje dodatka za akademski naziv za 50 odstotkov bi bil trajen ukrep. Letos bi prinesel 1,429 milijona evrov prihranka, prihodnje leto pa 2,857 milijona evrov.

Predvideno je tudi znižanje nadomestila za bolniško odsotnost za prvi mesec z 90 na 80 odstotkov, ki je za letos ocenjena na 3,94 milijona evrov prihranka, prihodnje leto pa 7,89 milijona evrov.

Z izenačitvijo pokojninske dobe za moške in ženske bi se trajno ukinil tudi povečan dodatek za delovno dobo v višini 0,1 odstotka osnovne plače, ki so ga prejemale ženske za vsako zaključeno leto nad 25 let delovne dobe. To bi letos prineslo 1,56 milijona evrov prihranka, prihodnje leto pa 3,12 milijona evrov.

Zmanjšanje števila zaposlenih za en odstotek v letu 2014 bi prineslo 40 milijonov evrov prihranka.

So si pa sindikati, ki bodo podpisali dogovor, za svoje člane izborili 20 odstotkov višje jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč.

Skupaj učinek dodatnih ukrepov za znižanje plačne mase za letos tako znaša 108,6 milijona evrov, naslednje leto pa 182,6 milijona evrov. Skupni prihranek z Zakonom za uravnoteženje javnih financ bi bil torej letos 238,7 milijona evrov, prihodnje leto pa 262,7 milijona evrov. S prerazporeditvami pa bo treba letos zagotoviti še 99,3 milijona evrov, naslednje leto pa 25,3 milijona evrov.

V dogovoru so tudi predvideli, da se bodo aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor ter aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev sklenili najpozneje do 20. maja. Sindikati pa bi se zavezali, da ne bodo vložili pobude ali zahteve za referendum ali vodili oziroma podpirali referendumskih aktivnosti zoper spremembo zakona, ki pomeni uresničitev tega dogovora, razen v primeru njegove kršitve.

Če pa bi se zaradi morebitnih referendumskih aktivnosti uveljavitev zakona, ki bo pomenil uresničitev dogovora, zamaknila in prestavila v čas po 1. juniju, bi se podpisniki zavezali k takojšnjemu začetku vnovičnih pogajanj.

Pogajanja se sicer nadaljujejo z usklajevanjem besedila stavkovnega sporazuma.

Vir: Združenje občin Slovenije, 13. 5. 2013

(Skupno 13 obiskov, 1 današnjih obiskov)